Tiskane izdaje
Čeprav je odmevni rop v Kamniku, ki se je zgodil 17. maja letos, izpeljal Damir Muzaferović, je na zatožni klopi le sostorilec Zlatko Šarić. Že med preiskavo je dejal, da ga je dan pred ropom znanec Muzaferović prosil za uslugo: da bi ga naslednjega dne odpeljal iz Kranja v Kamnik, za to pa mu bo dal 500 evrov. Šarić je domnevno Muzaferovića vprašal, za kakšen posel gre, a mu ta ni povedal. Tako sta se 17. maja popoldne dobila pri Šarićevem avtomobilu, belem volkswagnu polu, in se odpeljala v Kamnik, na parkirišče OŠ Marije Vere. Bilo je okoli 18.30, ko je Muzaferović prišel na dvorišče pošte, kjer je počakal, da se je z lahkim dostavnikom pripeljal poštar Matej K. Ropar si je na glavo poveznil masko z luknjami za oči in s pištolo v roki pristopil do poštarja ter zahteval denar.
»Najprej sploh nisem videl, da ima kaj v rokah,« je na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer poteka sojenje proti Šariću, dejal Matej K., ki je takrat imel dežurno popoldansko službo. Ropar je odprl vrata avtomobila in zahteval denar, vendar mu ga Matej K. ni dal, tako da se je ropar sklonil čez njega in sam segel na sovozniški sedež. Tam je bil v plastičnem zaboju, ki ga uporabljajo na pošti, tudi denar. »Takrat sem začutil, da je pištola prislonjena na moj trebuh,« je povedal.
Ropar je pograbil vrečo, v kateri je bilo 19.500 evrov, in stekel proti parkirišču šole, poštar pa za njim. »Slišal sem: 'Krade, Krade!' In sem zagledal moškega, ki je imel v levi roki pištolo, v desni pa vrečko in rumeno kuverto,« je povedal B. P., ki je bil takrat na sprehodu s štiriletno hčerko. S sosedom, ki je bil tam poleg, sta nameravala roparja ustaviti, je razložil M. M.: »Hotel sem ga zbiti na tla, potem pa sem zagledal pištolo v levi roki in sem stopil nazaj.«
Dvakrat ustrelil v zrak
Za roparjem je izza ovinka pritekel še poštar, kar je ropar opazil, se obrnil in rekel, da naj neha. Dvakrat je ustrelil v zrak in se pognal proti belemu polu. Sedel je v avto na sovoznikov sedež, Šarić pa je odpeljal. Ali je avtomobil ves ta čas tekel ali ne, tako kot trdita policija in tožilstvo, priče niso vedele povedati, ker niso bile dovolj blizu. Je pa avto potem hitro odpeljal.
»Po kakšnih 400 metrih vožnje mi je Muzaferović rekel, naj ustavim, in izstopil,« je v preiskavi povedal Šarić, ki je po tem, ko je Muzaferović odšel po svoje, odpeljal naprej proti Mengšu. Ker je Muzaferović na tleh avtomobila pustil črno vrečko za smeti, v kateri je bila pištola, se je Šarić ob potoku Pšata ustavil in vrečko s pištolo vrgel v vodo. Kmalu zatem so ga ustavili policisti in je z obtožbo o sostorilstvu pri ropu pristal v hišnem zaporu.
Šarić trdi, ki je podobne prevozniške storitve delal tudi drugim kolegom. To je potrdil tudi obtoženčev znanec, ki Šarića pozna iz bloka: »Dvakrat me je peljal. Prvič v Berlin, ko sem šel po avto in sem mu za to plačal 300 evrov. Drugič pa me je vozil lani, za moj rojstni dan.« Takrat ga je vso noč vozil iz lokala v lokal, kamorkoli je hotel, za to pa mu je dal sto evrov. Na vprašanje sodnika Marka Češnovarja, kdo vse je z njim praznoval, pa je priča dejala, da je praznoval sam. Je pa Šariću že prej povedal, kakšna bo njegova vloga.
Da na sodišču ni Muzaferovića, ni presenečenje, saj je takoj po dejanju odšel v Bosno in Hercegovino, verjetno k bratu, ki ga, mimogrede, s pripornim nalogom iščejo italijanske oblasti. Na nabojnikih, ki jih je policija našla na kraju streljanja, so našli biološke sledi treh ljudi, največ sledi Muzaferovićeve partnerke. Njegovega DNK policija nima v evidencah.
