»Pravično sojenje ni resničnostni šov«

Ljubljana – »Pravično sojenje ni resničnostni šov,« pravi odvetnik starejšega sina Gašperja Tiča David Sluga po petkovem dogajanju na glavni obravnavi v zadevi Cakić. Prepričan je, da bi moral sodnik glavno obravnavo zapreti za javnost.

Že na začetku sojenja sta to predlagala višja državna tožilka Tamara Gregorčič in Cakićev odvetnik Gorazd Fišer, vendar sodnik Ciril Keršmanc predlogoma ni ugodil, zato sojenje od prvega dne poteka ob navzočnosti javnosti. Sluga se s takšnim ravnanjem sodnega senata ne strinja. Prepričan je, da bi morali vsaj del glavne obravnave zapreti za javnost, saj se posega v osebno in družinsko življenje oškodovancev, »od katerih je eden tudi mladoleten«.

David Sluga pravi, da ni »nobenega dvoma, da so podatki o spolni usmerjenosti in spolnih praksah žrtve pa tudi storilca najbolj občutljivi zasebni podatki. Tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v zvezi z interesom javnosti sorazmerno ekstenzivna, pri varovanju intimne sfere tej še vedno daje prednost pred ustavno pravico širše javnosti do javnosti sojenja, doslej pa je bila takšna praksa tudi pri nas.

Upor javnosti

Po besedah Sluge je »najbolj paradoksalno, da se je zaradi res grobega posega v zasebnost žrtve in oškodovancev, ko je bil javno prikazan videoposnetek ogleda kraja kaznivega dejanja skupaj s posnetkom žrtvinega trupla javnost sama uprla tako široko razumljeni javnosti sojenja. Ker zakonska norma, ki predvideva morebitno izključitev javnosti z glavne obravnave, omenja tudi interes pravičnosti, se lahko tudi mi sklicujemo nanj. V interesu nikakršne pravičnosti ni bilo, da je sodni senat javno razkrival intimno življenje žrtve in celo njegovo truplo. To je bilo v neposrednem nasprotju s splošnim javnim interesom pravičnosti. Pravično sojenje pač ni resničnostni šov,« je jasen odvetnik.

Diskrecijska pravica sodnika

Sodnik lahko sojenje kadar koli zapre za javnost. Na ljubljanskem okrožnem sodišču so nam pojasnili, da razen določb zakona o kazenskem postopku natančnejših pravil, kdaj lahko sodnik sojenje zapre za javnost, ni. »Javnost sojenja je ustavna kategorija, pri čemer je treba izjeme razlagati restriktivno. Odločitev o izključitvi javnosti je v izključni pristojnosti senata. Obrazložitev oziroma argumentacija tovrstnih odločitev pa je razvidna iz končne odločbe. Predsednik sodišča v tovrstne odločitve ne more posegati.«

Voajerizem

Za presojo petkovih dogodkov smo prosili tudi psihologa dr. Petra Umeka. Ker je igralčeva smrt zelo odmevala v javnosti, pravi »da razume, da so mediji objavljali tudi nekatere podrobnosti o dogodku in da rumeni tisk še kar naprej producira senzacionalistične članke. Navajajo namige in domneve, tudi takšne, ki z dogodkom niso povezani, pa tudi podrobnosti sojenja, ki niso za javnost. Nekatera dejstva v zvezi z ubojem so znana in to popolnoma zadostuje informiranju javnosti, vse drugo služi zadovoljevanju voajerskih potreb ljudi. Ker nisem pravnik, ne morem soditi, ali je sodnik storil strokovno napako. Se mi pa ne zdi prav, da se na takšen način secira Tičevo in tudi zasebno življenje Stefana Cakića, saj si predstavljam, da njuni bližnji doživljajo hude čustvene stiske.«

Tičevi prijatelji, ki so v petek zapustili sodno dvorano, so se zavili v molk. Le Iva Krajnc Bagola je povedala: »Sojenje sem šla spremljat, ker je bilo javno in ker gre za umorjenega prijatelja. Igralski kolegi smo hoteli pokazati, da Gašper ni bil sam na svetu.«