Delali mimo odredb delodajalca

Krško – Krški gradbinec Krasniqi je bil pred časom obsojen na trimesečno pogojno zaporno kazen, ker je domnevno zaposloval na črno, njegovo podjetje pa naj bi plačalo deset tisoč evrov kazni. V ponovljenem postopku sta tako on kot družba brez greha.

Tožilstvo je zaradi pomanjkanja dokazov umaknilo obtožni predlog zoper Agima Krasniqija in njegovo družbo Timi, ki jima je bilo očitano zaposlovanje na črno. Višje sodišče je naložilo, naj se še enkrat zaslišijo priče, ki so se v spornih dneh vozile v službenih vozilih družbe, in naj povedo, kaj so počele.

Pregon se je začel, ko je policija dvakrat ustavila vozili družbe Timi. V njih so bili menda gradbeni delavci, ki so delali za Krasniqija. V nobenem primeru pa niso imeli odredbe za vožnjo službenega vozila. Ko so jih policisti ustavili prvič, so dejali, da gredo na delovišče v Krško vas, drugič, ko je bil z njimi tudi lastnikov sin, pa naj bi šli na delo v Avstrijo. Inšpektorji so ugotovili, da nobeden od petih delavcev ni bil vključen v zdravstveno zavarovanje, pogodba pa tudi ni kazala nobene podlage za zaposlitev.

Na sodišču so nato vpleteni povedali drugačno zgodbo. Prvič so bili menda prijateljsko namenjeni v Brežice, da bi nekomu odpeljali smeti. V drugem primeru pa so šli menda v Avstrijo čistit hišo, ki si jo je brez vednosti lastnika in direktorja družbe Krasniqija kupil sin. V obeh primerih jim je menda tudi posodil avtomobil.

»Očitek je temeljil na domnevi, da so delavci delali na podlagi naročila Timija Krško, niso pa bili ustrezno zavarovani in v delovnem razmerju, kar ni res in kar je bilo tudi dokazano,« pravi zagovornik Krasniqija in družbe Timi Adam Molan. Na prvem sojenju sodišče ni zaslišalo vseh oseb, na katere se je nanašala domnevna zaposlitev na črno, ravno tako pa se je ugotovilo, »da so bili skoraj vsi delavci, ki so bili obravnavani, zaposleni ali drugače zavarovani in ni bilo nobenih dokazov, ki bi kazali na storitev kaznivega dejanja«, dodaja odvetnik.

Postopek pa naj bi pokazal, da so delavci zlorabili premoženje družbe, saj naj bi jemali vozila za neslužbene vožnje oziroma so delali mimo odredb direktorja, kar pa je lahko stvar novega postopka med direktorjem in podrejenimi.