Delavci ob plačilo zaradi »koruptivne cestne vrhuške«

Krško – Kanja Brege v likvidaciji je na različne oškodovala 31 nekdanjih delavcev, saj jim dobri dve leti ni plačevala prispevkov za socialno, zdravstveno ali pokojninsko zavarovanje. Izplačala jim ni niti vseh plač in regresov.

Nada Černič Cvetanovski

»Delavci res niso dobili plačanih vseh prispevkov in plač, vendar to ni moja krivda. Trditev tožilca, da sem delavce zavestno oškodoval oziroma kršil njihove pravice, ne drži,« je odločen Igor Avsec, nekdanji direktor družbe Kanja Brege.

Krivdo za neplačevanje prispevkov vali na slovenski cestni vrh, saj meni, da je zaradi koruptivnosti posameznikov, predvsem na Direkciji Republike Slovenije za ceste (DRSC), ostal brez dela in tudi denar, ki ga je menda ministrstvo namenilo za Kanjo, je domnevno poniknil.

Če se ne bi delalo tako, bi po Avščevem mnenju družba še naprej uspešno delala. »Tako pa so podjetja uničena, naše premoženje zaplenjeno, uničeno in prodano za bagatelo,« trdi Avsec, ki vodi likvidacijski postopek za Kanjo, hkrati pa vodi družbo Tal.si, katere večinski lastnik je. Dejavnosti obeh družb, ki sta se vodili ločeno, sta bili ves čas prepleteni, saj sta se obe ukvarjali z inženiringom in izvedbo talne signalizacije. Tal.si je spreminjal lastniško strukturo, nekdanji večinski lastnik Andrej Čanželj pa naj bi po besedah obdolženega Avsca izčrpal podjetje.

Kdo je oskubil Kanjo

Po besedah Igorja Avsca sta Kanja in Tal.si poslovala dobro, zaradi neplačil in nenehnih izigravanj naročnikov, to je cestnih podjetij, pa sta bili družbi nenehno v likvidnostnih težavah, v stečajih so menda izgubili 700.000 evrov. Od Darsa sta družbi želeli plačilo zadržanih varščin in drugih terjatev in jih terjata še danes, zlasti plačilo pol milijona evrov, kar bi po mnenju likvidacijskega upravitelja zadostovalo za poplačilo obveznosti obeh podjetij.

Avsec trdi, da sta družbi Kanja in Tal.si izpolnjevali vse pogoje za sodelovanje na javnih razpisih za izdelavo in dobavo prometne signalizacije za potrebe interventne zamenjave na državnih cestah do leta 2012 ter še na dveh drugih razpisih za Prekmurje in za zamenjavo kažipotne signalizacije v skupni vrednosti tri milijone evrov – in posel tudi dobili. Za izvedbo teh del naj bi Avsec zastavil vse svoje premoženje in premoženje podjetij.

Zaslišali naj bi številne priče

Avsec je prepričan, da gre za koruptivna dejanja posameznikov na DRSC in DRI, zaradi česar so podali kazensko ovadbo. Za nadaljevanje postopka na krškem sodišču, kjer poskuša dokazovati, da ni kriv za neplačevanje prispevkov delavcem, vendar so ga v to pahnile razmere, je predlagal še zaslišanje številnih prič – predstavnike DRSC, DRI in Darsa, ki naj bi pojasnili »namišljene razpisne pogoje in ponarejene pogoje za posamezne izvajalce«. Predstavniki ministrstva za finance in računskega sodišča naj bi povedali, zakaj so kljub opozorilom tolerirali »nepravilnosti in ponarejanje listin pri DRSC, da niso nič ukrenili, ko je DRI naročil izplačilo podizvajalcem, čeprav dela niso bila izvedena«.

Pričakuje tudi odgovor na vprašanje, kam je izginil poldrugi milijon evrov, ki jih je ministrstvo za finance plačalo DRSC za poplačilo družbi Kanja, a jih ta nikoli ni dobila, saj so bila dela prej prekinjena in je bilo opravljenih le za pol milijona evrov del. Po Avščevem mnenju je bil denar nakazan prijateljskim podjetjem, ki so tako neupravičeno obogatela.

Obdolženi predlaga tudi zaslišanje predstavnikov ministrstev za pravosodje in za infrastrukturo, ki so menda vedeli, da se ne spoštujejo pogodbe in nadzor, pa predstavnike banke UniCredit ter zaposlene na DRI, ki naj bi povedali o ponarejanju javnih razpisov. Avsec pravi, da bo dokazal koruptivna dejanja in izterjal denar ter tako poplačal delavce. »Zaradi domnevne korupcije je že odstopil direktor DRSC Gregor Ficko, vendar drugi še vedno delajo enako kot prej,« je prepričan.