Tiskane izdaje
Ljubljana – Če ste med tistimi srečneži, ki na bankomatu ali na cesti zagledate denar, dobro premislite glede prisvojitve. Ne belite si niti glave, ali je takšno dejanje moralno sporno, saj je predvsem kaznivo. Novi lastnik najdenega denarja ali stvari postanete šele po enem letu, če pravega lastnika ne najdejo.
Radovljiški policisti so ravno pred dnevi obravnavali prijavo občana, ki je naznanil, da je na bankomatu v trgovskem centru v Lescah pozabil 40 evrov, ko pa se je do bankomata po nekaj minutah vrnil, so bankovci izpuhteli. Oškodovanec je sklenil, da bo neznanega storilca kazensko preganjal. Koliko je primerov, ko nekdo po vnosu PIN-kode in izplačilu iz bankomata odvihra, ne da bi vzel denar, ni znano, saj se le redkokdo zaradi tega zglasi na policiji.
Brez dvoma ob takšni priložnosti marsikoga zasrbijo prsti, saj se večina verjetno ukvarja le z vprašanjem, ali je dejanje moralno sporno, ne pa tudi kaznivo. Enako je z drugimi najdenimi predmeti, ne samo z gotovino. Če najden denar zbašete v svoj žep ali najdene stvari vzamete zase, vam zaradi kaznivega dejanja zatajitve grozi denarna kazen ali do eno leto zapora. Pregon se ne začne po uradni dolžnosti, ampak na predlog oškodovanca.
Najdene stvari načeloma hrani policija
Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete, nam je pojasnil, da občani najdenih stvari ne smejo zadržati, temveč jih morajo izročiti policiji, kjer o najdbi sestavijo zapisnik. Če je lastnik znan, se mu predmet vrne, če pa ga ne izsledijo, predmet hranijo na policiji, lahko pa tudi pri najditelju. Če se stvar pusti v hrambi pri najditelju, ga policija opozori, da stvari v času hrambe ne sme uporabljati oziroma z njo razpolagati in da mora zanjo skrbeti kot dober gospodar. A obstajajo izjeme, ko najdena reč brez dvoma ostane na policiji, denimo ko gre za orožje.
Postopek ravnanja z najdenimi stvarmi je natančneje opredeljen v stvarnopravnem zakoniku in pravilniku o postopku z najdenimi stvarmi. Pravilnik tudi določa, da policija zaradi vrste, količine ali lastnosti najdenih stvari zagotovi posebne pogoje in način hrambe, tako da sklene pogodbo za hrambo z ustreznimi fizičnimi ali pravnimi osebami. Prav tako je v pravilniku zapisan postopek javne dražbe.
Po enem letu last najditelja ali pa na javno dražbo
Najdbo objavijo na spletni strani policije in na oglasni deski pristojne policijske postaje. Če se lastnik v enem letu ne najde, najditelj pridobi lastninsko pravico. Če najditelj po enem letu noče pridobiti lastninske pravice nad predmetom, ga proda policija na javni dražbi, dobiček pa se steče v državni proračun. Po enakem postopku policija ravna tudi z gotovino, le da se v tem primeru denar položi na poseben račun državnega proračuna. Najden denar pa najditelj lahko odnese tudi na banko, če je ta v bližini kraja najdbe. Izklicne cene najdenim stvarem določi komisija za prodajo najdenih stvari, končni izkupiček pa je seveda odvisen od zanimanja občanov in vztrajnosti dražiteljev.
Po izkušnjah policistov lastniki nemalokrat kar sami pokličejo na policijsko postajo in jih vprašajo, ali se je našlo kaj njihovega. Če lastnik predmetov lastništvo precej lažje dokaže (fotografije, serijska številka, opis predmeta, priče ...), se lahko pri dokazovanju lastništva gotovine precej zaplete. Denarja policija seveda ne da na dražbo, kot to stori z drugimi najdenimi predmeti, ki jih najditelj noče obdržati.
Lastnik izgubljenega predmeta se lahko najde tudi po prodaji na dražbi. V tem primeru, če seveda res dokaže lastništvo, je upravičen do izkupička od prodaje, vendar mu odbijejo stroške hrambe. Do izkupička od prodaje je upravičen tudi najditelj, če se stvar prej proda. Včasih najdejo (predvsem policisti pri svojem delu) tudi kakšno prepovedano opojno substanco, ki pa seveda ne konča na dražbi, ampak gre prej ali slej v uničenje.
