Denarja za plače ni bilo, za svetovalce pa

Davidu Radeju pogojna zaporna kazen, Zavodu Regio pa pogojna denarna kazen

Objavljeno
08. maj 2015 17.30
*jsu* PLACEVANJE NA ROKO
Nada Černič Cvetanovski
Nada Černič Cvetanovski

Krško – S pogojno zaporno in pogojno denarno kaznijo se je razpletlo sojenje nekdanjemu direktorju Davidu Radeju in Zavodu Regio. Bolj kot kazni so javnost razburkali razkriti podatki o vpletenih družbah, ki so tvorile tako imenovani posavsko hobotnico, in so očitno pomagale molsti zavod, da je neslavno propadel.

Osemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let si je prislužil David Radej, nekdanji direktor krškega zavoda Regio, ker svojim delavcem od junija do oktobra 2012 ni plačeval plač, prispevkov, regresov, prevozov na delo, prehrane, nekaterim je odtegnil tudi odpravnino. Zavodu kot pravni osebi pa je sodišče izreklo 20.000 evrov denarne kazni, ki mu je ne bo treba poravnati, če v dveh leti znova ne bo »vpleten« v nova kazniva dejanja. Krški zavod, katerega vodenja je Radej pred sedmimi leti prevzel za Davorjem Račičem, enem glavnih akterjev Posavske unije mladih, je menda protipravno pridobil 21.000 evrov.

Upad prometa ni kriv

V času postopka na sodišču so bili delavci v glavnem že poplačani, dolga pa naj bi bilo še za dobrih šest tisoč evrov. S prodajo inventarja krški občini naj bi poplačali še preostale delavce, a ima Regio ukinjen transakcijski račun in to je menda razlog, da občina, v kateri je bil dolga leta paradni konj prav zavod Regio, ne more poravnati kupnine. Zavod kot pravna oseba, ki jo zastopa Radejev bratranec Rok Umek, sicer lastnik družbe Proecta, ki je tudi sodelovala z zavodom, pa je bil obsojen na pogojno denarno kazen v višini dvajset tisoč evrov za preizkusno dobo dveh let.

Radej je priznal, da delavci niso bili poplačani, je pa krivdo za nastalo stanje pripisal upadu prometa in splošni recesiji. Tožilka Andreja Haler, ki je zanj predlagala nekaj mesecev višjo kazen, mu ni verjela. Predstavila je podatke, da je v kritičnem obdobju zavod imel dva lokala in je dnevno iztržil do dva tisoč evrov.

Poleg tega je Davorju Račiču, ki je bil njihov zunanji sodelavec in svetovalec in je imel v pogodbi zapisano, da mu bodo mesečno plačevali tisoč evrov, izplačal za tri mesece kar dobrih sedem tisoč evrov, študentskemu servisu Pikacom, ki je last Račičeve partnerice pa kar 26.000 evrov.

Posavska hobotnica

Če bi zavodu šlo res tako slabo, bi po tožilkinem mnenju Radej kot direktor moral z delavci prekiniti delovno razmerje, a tega ni storil. Torej je šlo za zavestno odločitev, katere obveznosti bo poravnaval in katere ne. »Evidentno pa je, da je dajal prednost zunanjim sodelavcem,« je izpostavila tožilka. Med temi sta bila Račič in njegova partnerka Bernarda Potočnik, ki je preko povezanih družb sodelovala z zavodom Regio.

Vodila je računovodske storitve, saj je bila lastnica družbe FRS biro, ta pa je bila lastnica Forse in servisa Pikacom. Čeprav Potočnikova v Regiu ni bila zaposlena, je imela na razpolago njihovo novo službeno vozilo, ki ga je pozneje tudi odkupila. Medtem ko je obtoženi Radej dejal, da je Potočnikova kupnino plačala v enem obroku »in da o tem obstajajo dokumenti«, je Račič na zaslišanju dejal, da je avto kupila od lizing hiše in da ga še sedaj odplačuje.

Zavod Regio, ki je v desetih letih prek razpisov prejel več kot milijon evrov in je bil eden glavnih organizatorjev prestižnih prireditev v občini, v upravljanju pa je imel tudi brestaniški bazen, je sodeloval tudi s skupino Tojeto, katere ustanovitelji so bili Račič, Radej in še nekateri drugi.

Tihi šef

Pred zaključkom sojenja je sodnica Marija Breznik zaslišala tudi Davorja Račiča, za katerega so nekatere priče povedale, da je bil tihi šef družbe in naj bi vodil poslovno politiko podjetja. Tudi potem, ko ni bil več direktor, je imel v družbi funkcijo svetovalca, ukvarjal se je s kopališčem, čeprav je bil tam uradni vodja Rok Kerin, nekdanji plavalec, pa z marketingom, čeprav je gostinski del vodila Nina Gramc. Nepogrešljiv naj bi bil tudi pri izdajanju časopisov.

Na tožilkino vprašanje, če so v krizi, kakršna naj bi bila, potrebovali še njega, je pojasnil, da je sodeloval pri projektih, to pa so obsežne zadeve. Tožilstvo je poudarilo, da je imel Račič nedvomno velik vpliv, vendar je izplačila vedno odobraval oziroma podpisoval Radej, zato je kriv.

Zagovornika sta tožilstvu, ki je spremenilo obtožnico in Radeja obtožilo šestih kaznivih dejanj, očitala, da je zlorabilo pravice. Po njunem mnenju sta si tako prejšnji kot zdajšnji direktor prizadevala, da bi unovčila premoženje in poplačala upnike, delavcem pa da nista prikrivala slabe finančne situacije.

Ker je po besedah obrambe zavod mrtev, brez premoženja, brez zaposlenih in brez računa, nima nobenega smisla izrekati pogojne obsodbe. Toda tožilka Halerjeva ju je zavrnila in pojasnila, da pravna oseba zavod Regio še obstaja in ni izbrisana iz registra.

Glede finančnih težav družbe in nezmožnosti plačevanja plač, ki sta jih poudarjala zagovornika, pa je dejala, da bi bilo absurdno sprejeti stališče, da so finančne težave lahko opravičilo za neplačevanje plač delavcem, podjetje pa posluje naprej, ima prilive in poravnava tiste obveznosti, ki so po oceni direktorja bolj nujne kot plače delavcev, ki so njihov vir preživetja.

Sta pa v mimogrede v hramu pravice David Radej in Rok Umek okrcala novinarje, ki da so jima z negativno energijo vzeli voljo in ju prizadeli. Sodba še ni pravnomočna.