Deset zloglasnih zaporov

V njih se kaj malo brigajo za človekove pravice in bolj verjamejo, da si zaporniki zaslužijo slabše od slabšega.

Objavljeno
19. julij 2013 08.07
Ba. P., Delo.si
Ba. P., Delo.si

San Quentin, Kalifornija, ZDA

To je najbolj znan kalifornijski zapor, o njem pa se širijo nič kaj prijetne zgodbice. Zapor v San Quentinu, kjer je zaposlenih 1548 ljudi, je tudi edini v Kaliforniji, kjer izvršujejo smrtne kazni. Tamkajšnji zdravstveni delavci so znani kot nič kaj profesionalni - poročilo iz leta 2005 je pokazalo, da ni nič nenavadnega, če zapornikom narobe diagnosticirajo bolezensko stanje, operirajo pa v nesterilnem okolju: »Prostori so zelo stari, umazani, prenatrpani, oprema zastarela, kader nestrokoven. Zato menimo, da v teh prostorih ni varno nastaniti ljudi«.

Če zdravstvenega osebja primanjkuje, pa je paznikov, vsaj številčno, dovolj. A tudi 1000 njih ne more ukrotiti zapornikov in nasilni izgredi so v zaporu v San Quentinu stalnica. Leta 1982 je bilo potrebnih 24 opozorilnih strelov, da so zatrli upor, v katerem je bilo huje poškodovanih 22 zapornikov in štirje pravosodni policisti. Februarja 2006 je bilo v izgredih poškodovanih 100 zapornikov in ubita dva.

La Sabaneta, Venezuela

Venezuelski zapori so prenatrpani. V prostorih za 15.000 ljudi, se jih gnete 25.000. Nekateri so prisiljeni spati v visečih mrežah, pritrjenih med cevi. Korupcija, ki je v tej južnoameriški državi močno razširjena pa premožnejšim zapornikom dovoljuje ugodnejše razmere za prestajanje kazni. Pazniki, ki jih je občutno premalo (eden na 150 zapornikov), ne zmorejo krotiti nasilnih izbruhov, uporov, pretepov in umorov. Januarja 1994 je v strelskem spopadu umrlo 108 zapornikov, leto pozneje pa je v izgredih v zaporu v La Sabaneti umrlo 196 zapornikov, 624 je bilo ranjenih.

Dijarbakir, Turčija

V turških zaporih vladajo nevzdržne razmere, tako bivanjske kot higienske. Zaporniki imajo malo, ali pa nič, pravic. Tistim, ki nimajo denarja, da bi podkupili paznike, ne dovolijo zdravstvene oskrbe, obiskov, tudi rednih obrokov niso deležni. Pazniki imajo do zapornikov izrazito odklonilen odnos, milo rečeno. Leta 1996 so pazniki napadli 33 zapornikov, jih 10 ubili, 23 pa poškodovali, od tega devet huje. Notranja preiskava je pokazala, da je bil napad načrtovan. Turška vlada se sicer trudi izboljšati razmere v zaporih, a za zdaj brez vidnega uspeha.

Mendoza, Argentina

Med februarjem 2004 in novembrom 2005 je v tem zaporu umrlo 22 zapornikov. Zakaj, ni bilo nikoli pojasnjeno. Zapor je grozljivo prenatrpan, saj na površini, namenjeni 600, biva 1600 ljudi. Spijo na tleh, pogosto pa se pazniki nad njimi izživljajo. Kar nekaj zapornikov si je iz protesta zašilo usta, zahtevali pa so boljše bivanjske razmere. Predstavnica Amnesty International, ki je pred leti obiskala zapor v Mendozi, je bila zgrožena: »V celicah, velikih štiri kvadratne metre, spi na tleh, brez žimnic, tudi po pet zapornikov. Sanitarij ni, potrebo opravljajo v plastične vreče ali steklenice. Hodniki so prekriti s smetmi in nesnago.«

Rikers Island, New York, ZDA

Razmere in odnose v zaporu so številni opisali kot hujše od najhujših newyorših ulic. Zgodbe o brutalnih napadih in nasilju segajo v 90. Leta prejšnjega stoletja. Leta 1991 je bil tam kot paznik zaposlen John Reyes, ki je zapornike vsakodnevno pretepal, nekaj pa jih je menda celo ubil. Sam je nasilje upravičeval s strahom, ki da je bil tako močan, da ga ohromil vsakič, ko je vstopil v prostore zapora.

Od takrat so v zaporu uvedli številne reforme in zdaj velja zapor za enega najstrožjih v Združenih državah. Za zatiranje uporov je zadolžena posebna enota policije, ne pazniki sami, pripadniki posebne enote pa tudi vsakodnevno pregledujejo celice, kjer zasežejo na stotine nevarnih predmetov in doma narejenih kosov orožja. Odkar zapornike, ki napadejo sojetnika ali paznika, kaznujejo, se je število tovrstnih napadov znižalo s 1000 na »le« 70 na leto. Nasilje pa je le eden od problemov v zaporu.

Nairobi, Kenja

V zaporu v glavnem mestu te afriške države se v prostoru, namenjenemu 800 ljudem, gnete 3800 zapornikov. 250 takšnih, ki so obsojeni na krajše zaporne kazni, se stiska v sobi, v kateri je prostora za 50 ljudi. Spijo na tleh, zdravstvena oskrba je skorajda neobstoječa, oblačil ni, vročina je neznosna. Eden od zapornikov je povedal, da preživijo le po zaslugi višje sile: »V takšnih razmerah ne more preživeti nihče.« Zaradi prenatrpanosti in slabe oskrbe je zapor leglo bolezni.

Vojaški zapor Tadmor, Sirija

V njem je pet letno kazen odslužil tamkajšnji pesnik Faraj Beraqdar, ki ga je opisal kot »kraljestvo smrti in norosti«. Mučenja so na dnevnem redu, metode, ki jih uporabljajo, pa srednjeveške. Številni so zaprti po krivici, a paznikov to ne zanima. Izživljajo se nad vsemi, mnogo jih tudi ubijejo. Leta 1980 se je v Tadmoru zgodil največji pokol zapornikov v zgodovini - umrlo jih je 500. Po neuspelem poskusu atentata na predsednika Bašarja al Asada so namreč v zapor vdrli pripadniki posebne enote in začeli streljati.

La Sante, Pariz

Od leta 1999 si je v tem zaporu 124 ljudi vzelo življenje. Zapornikom je dovoljeno celice, velike 30 kvadratnih metrov, zapustiti le štiri ure na dan, šibkejše pa pogosto postanejo sužnji močnejšim. Na teden sta jim dovoljeni dve prhi, zato so kožne bolezni nekaj vsakdanjega, kakor tudi zlorabe. Pazniki pljučne bolnike zaklepajo v vlažne in vroče celice, tistim v samicah pa pogosto po več dni »pozabijo« prinesti vodo.

Colorado, ZDA

Tamkajšnji najstrožje varovan zapor je bil zgrajen, da bi nadomestil Alkatraz. Delovati je začel leta 1994, znan pa je po strogih pravilih in omejevanju. Zaporniki lahko celice tako zapustijo le za devet ur na teden, omejujejo pa jim tudi količino svetlobe, tako naravne kot umetne. Nekdanji zaporniki opisujejo izkušnjo kot »biti zaprt v svoji kopalnici 22 ur na dan«. Najhujša pa je verjetno samota. Celice imajo debele zidove, ki onemogočajo komunikacijo s sojetniki.

Carandiru, Brazilija

»Če iščete pekel na Zemlji, ga najdete tukaj,« je zapor opisal eden od nekdanjih jetnikov. Leta 1992 so v njem med izgredi pazniki ustrelili 102 človeka. Eden od petih je okužen z virusom HIV, prostori so umazani, zdravniki pa med operacijam pogosto ne uporabljajo anestezije. Zapor je prenatrpan, paznikov pa občutno premalo - le 1000 jih mora krotiti 7500 zapornikov.