Detel Pet po 15 letih brez milijonske odškodnine

Vrhovno sodišče dokončno zavrnilo tožbeni zahtevek Detla Pet proti državi, ker ni dokazal škode.

ned, 21.02.2016, 20:00

Ljubljana – Družba Detel Pet, ki je od države s tožbo terjala odškodnino za neuresničen projekt mobilne telefonije, je po 15 letih pravdanja zaradi odvzema telekomunikacijske licence in devetih sodbah ostala praznih rok. Vrhovno sodišče je njen tožbeni zahtevek dokončno zavrnilo.

Telekomunikacijski spor je nastal zaradi poteze takratnega ministrstva za promet in zveze, ki je sredi 90. let podjetju Detel Pet, ki je tako rekoč sočasno z Mobitelom in Digitelom začel postavljati omrežje digitalne mobilne telefonije, takratno ministrstvo za promet in zveze odvzelo oziroma razveljavilo že podeljeno dovoljenje za mobilno telefonijo GSM Urada Republike Slovenije za telekomunikacije. Na začetku leta 1996 so imeli postavljenih že 14 delujočih baznih postaj, medtem ko je imel Mobitel menda samo mobilno postajo na tovornjaku, je bilo slišati na sojenju.

Devet sodb

Ko jim je ministrstvo maja 1996 nenadoma in na presenečenje vseh odvzelo radijska dovoljenja, je pokopalo projekt, v katerega so po trditvah tožnikov nameravali vlagati Istrabenz, Iskratel (Siemens) in finski Telekom. Trdijo še, da so bili iz konkurence izključeni, ker niso ustrezali takratni oblasti, ministrstvo pa da je s tem tlakovalo monopol državnemu Mobitelu.

Maja 2001 je telekomunikacijsko podjetje, ki je v lasti celjske Maksime, proti Republiki Sloveniji vložilo tožbo, saj je prepričano, da je država s tem namenoma ovirala konkurenco, njim pa povzročila precejšnjo poslovno škodo. O tožbi, s katero je Detel Pet od države zahteval 210.100.149 evrov, je tako okrožno kakor višje sodišče odločalo večkrat. Leta 2009 je okrožno sodišče zahtevek v celoti zavrnilo, češ da ni bilo protipravnega dejanja države, višje sodišče pa je po pritožbi tožnika primer vrnilo na prvo stopnjo. V drugem sojenju 2010 je okrožno sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo s obrazložitvijo, da je terjatev zastarala, a je višje sodišče dalo prav celjskemu podjetju, sodbo na njegovo pritožbo razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Vložili revizijo na vrhovno sodišče

Potem ko je to 2013. v tretje delno ugodilo Detlu Pet in mu na podlagi izvedenčevega mnenja ekonomsko-finančne stroke prisodilo 3.415.009 evrov glavnice in zakonske zamudne obresti, je višje sodišče ugodilo pritožbi državnega pravobranilstva in razsodilo, da Detlu Pet ne pripada nikakršna odškodnina, zaradi česar je družba vložila revizijo na vrhovno sodišče. To je zadevo septembra 2014 vrnilo v novo odločanje višjemu sodišču, ki pa je po opravljeni obravnavi, na kateri je zaslišalo priče, aprila lani zahtevek znova zavrnilo.

Sodišče prve in druge stopnje sta presodila, da je bilo ravnanje države protipravno. Okrožno sodišče se je pri presoji nastanka škode oprlo na mnenje izvedenca ekonomske stroke, ki je ocenil, da so bile možnosti za uspeh projekta 30-odstotne, v obsegu preostalih 70 odstotkov pa da poslovni načrt Detla Pet operativno ne bi bil izvedljiv. Okrožno sodišče je kljub temu menilo, da bi Detel Pet zagotovo dosegel dobiček, če država ne bi nezakonito razveljavila dovoljenja, vse pa ob domnevi, da bi imela na voljo denarna sredstva za izvedbo projekta. Višje sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi stališča, da Detel Pet ni dokazal škode z zadostno stopnjo verjetnosti, ker ni dokazal, da bi se v projekt vključil tuji operater, ki ga je predvideval v poslovnem načrtu, oziroma da ni bil (dovolj) prepričljiv v dokazovanju škode, saj naj (še) ne bi imel (dovolj) kapitala za postavitev načrtovanih baznih postaj v trenutku, ko so mu bila odvzeta dovoljenja. Sodišče se z vprašanjem, ali bi kapital lahko pridobil, ni ukvarjalo, čeprav naj bi imel že zagotovljene vlagatelje (Istrabenz, Iskratel s Siemensom in finski Telekom).

Škoda ni dokazana

Vrhovno sodišče, kamor je Detel Pet spet vložil revizijo, je to decembra lani zavrnilo kot neutemeljeno, s čimer je postala odločitev višjega sodišča pravnomočna in dokončna.

Vzrok za zavrnitev zahtevka je, kot pojasnjujejo vrhovni sodniki, nedokazanost zadostne višine sredstev, s katerimi naj bi razpolagal Detel Pet za vzpostavitev omrežja GSM mobilne telefonije, in s »tem neizkazanost obstoja škode s potrebno stopnjo verjetnosti«.

Revizijski očitki neutemeljeni

Detel Pet je imel v poslovnem načrtu predvideno dokapitalizacijo in vključitev tujega operaterja v svoj projekt, saj bi si tako pridobila finančne in tehnične vire, zato revizijski očitki, da se višje sodišče ne bi smelo sklicevati na dokapitalizacijo, in nujnost vključitve tujega operaterja niso utemeljeni. Sodišču prav tako ni bilo treba ugotavljati in pojasnjevati, kolikšna sredstva bi tožnik potreboval na izvedbo investicije in dokapitalizacije, saj je sam tožnik zatrjeval, da je za izvedbo projekta potreboval oboje.

Detlu Pet je že višje sodišče naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 18.000 evrov, stroški revizije pa znašajo še 1395 evrov.

Prijavi sovražni govor