Tiskane izdaje
Kamnik – Obiskovalci Velike planine in Kamniških Alp ter tudi dobršnega dela Tuhinjske doline bodo odslej zaradi novega repetitorja na zgornji postaji sedežnice na Gradišču na 1600 metrih nad morjem mnogo varnejši. Učinkovitejše bo tudi delo reševalcev, napoveduje Franc Miš, predsednik kamniške gorske reševalne službe.
Večji del Velike planine leži na višini 1500 do 1600 metov. Površje planote je razgibano in razčlenjeno s suhimi dolinami, vrtačami, kotliči in obsežnimi kraškimi kotanjami. V kamniški gorski reševalni službi so več let opozarjali, da imajo pri vsaki intervenciji na območju, ki je slabo pokrito s signalom sistema zaščite in reševanja (ZaRe), težave z zvezo in morajo postavljati prenosni repetitor.
Ko so se dogovorili za postavitev repetitorja na Gradišču zraven Mobitelove baze, pa so od pristojnih dobili odgovor, da v sistemu ZaRe ni več na voljo prostih frekvenc. »Prav zaradi našega večletnega vztrajanja, da je to nujno, nam je frekvenco odstopilo ministrstvo za obrambo. Na novo je bila izmerjena pokritost območja in opravljen preizkus zvez z vseh predelov, kjer je šibka tudi pokritost z mobilnim (GSM) signalom,« poudarja Franc Miš.
V Sloveniji repetitorje ZaRe postavlja in vzdržuje, vseh je nekaj čez 60, podjetje IT 100. In repetitor, ki ga je monter omenjene družbe vključil v sredo popoldne na Gradišču, je bil darilo direktorja Jožeta Štufleka upravi za zaščito in reševanje, je povedal Franc Miš. Sicer pa se je repetitor že med nekajmesečnim testiranjem pokazal za več kot potrebnega, saj so reševalci rešili življenje tudi zaradi dobre zveze oziroma signala.
Sogovornik poudarja, da se sistem za zaščito in reševanje ne more zanašati na prenosne telefone. Ko bo katastrofa, bo omrežje preobremenjeno. Nazorno se je to pokazalo ob nedavnih terorističnih napadih v Bruslju, ko so bili vsi uporabniki naenkrat na telefonih in seveda se je sistem sesul, pripominja Franc Miš.
Tretja najbolj usodna lokacija
Velika planina je po smrtnosti tretja najbolj usodna hribovska lokacija, za Triglavom in Brano. Še zlasti veliko smrtnih nesreč je bilo v sedemdesetih, najpogosteje so umirali fantje in možje, ki so svojim dekletom in ženam hoteli prinesti planike. In najlepše ponavadi cveto nad nevarnimi prepadi. Z ozaveščanjem, da se planinsko cvetje ne trga, so, čeprav počasi, postopno odvrnili planince od tega tveganega početja.
Lani, prvič po šestih letih, kamniški reševalci z gora niso prinesli nobenega mrtvega. So pa izvedli 27 intervencij, od teh 23 reševalnih in štiri iskalne, ter opravili 754 ur reševalnega dela.
Za požrtvovalnost in dobro delo, vrhunsko usposobljenost, organiziranost, širjenje zavesti o varnosti v gorah in predvsem nesebično pomoč pri reševanju je društvo GRS Kamnik – ustanovljeno je bilo leta 1922, danes ima 55 članov, od teh je 35 gorskih reševalcev – ob nedavnem občinskem prazniku prejelo zlato priznanje kamniške občine. »To je priznanje za naše delo, neprespane noči, mrzle noge in hudičevo boleče prste, ko jih znova napolni topla kri. Je priznanje za vse Duše, ki so bile varno pospremljene v dolino, in za tiste mučne trenutke tišine ob transportu Morane,« je napisal tajnik GRS Kamnik in inštruktor Matjaž Šerkezi na spletni strani društva.
Veliki želji kamniških reševalcev sta imeti svoj dom in tudi gorniški učni center na Veliki planini. Gorniški center se za zdaj kaže še kot utopija, bolj realen je dom, saj je občina pred dvema letoma ustanovila poseben sklad in vanj nakazala 110.000 evrov. Blizu lokacije na Perovem, kjer zdaj gostujejo, je zagotovila tudi parcelo, stekel je tudi že postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja.
