Dobruška vas: Krvav bombni napad dobil dokončen epilog

Ljubljana – Desetletje po bombnem napadu v Dobruški vasi, v katerem sta umrli mati in hči, 46-letna Ivanka Brajdič in 21-letna Jovanka Kočevar, so ljubljanski višji sodniki zavrnili pritožbo tožilstva na oprostilno sodbo novomeškega sodišča in oprostili še zadnja dva obtožena, Janeza Schullerja in Leona Podlogarja. Odločitev je pravnomočna.

Vse skupaj se je začelo po eksploziji ročne bombe 6. maja 2005 v novomeškem romskem naselju Brezje, pri čemer je bila hudo poškodovana 39-letna Lucija Brajdič, nato sta mesec pozneje, 3. junija, v romskem naselju v Dobruški vasi eksplodirali še dve bombi. Prileteli sta skozi okno hiše in bili usodni za mater in hčer, 46-letno Ivanko Brajdič in 21-letno Jovanko Kočevar.

Sodniki so si podajali kazenski spis

Na zatožni klopi so se znašli domnevni krivci: po mnenju tožilstva je Janez Schuller v obeh primerih odvrgel ročno bombo, Leon Podlogar in Branko Žižmond Souissi pa sta bila voznika. Od leta 2006, ko so trojico na novomeškem okrožnem sodišču obsodili na dolgoletne zaporne kazni, je spis štirikrat romal na višje sodišče in dvakrat na vrhovno, obtoženci so slišali tako razsodbe o krivdi kot oprostilne sodbe.

Spomladi 2006 je namreč novomeško okrožno sodišče Schullerju in Podlogarju prisodilo po 30 let zapora, Žižmondu Souissiju pa deset let in deset mesecev, medtem ko so domnevnega naročnika napadov in domnevnega posrednika (pravnomočno) oprostili. Ljubljanski višji sodniki so sodbo za obsojeno trojico razveljavili in vrnili v novo sojenje, na katerem so nato vse tri obtožene leta 2007 oprostili. Višje sodišče je razveljavilo tudi to sodbo, na novem sojenju na okrožnem maja 2009 pa je bila obtoženim vnovič izrečena oprostilna sodba.

Toda višje sodišče je pri odločanju o pritožbah marca 2011 obtožene spoznalo za krive. Schullerju je določilo (enotnih) 30 let zapora zaradi dveh umorov in poskusa umora in ker je hranil pet ročnih bomb, Podlogarju 20 let zaradi dveh umorov ter Žižmondu Souissiju osem let in tri mesece. Sodba je v okviru rednega pritožbenega postopka romala na vrhovno sodišče, to pa jo je oktobra 2012 razveljavilo, zato so višji sodniki maja 2013 ponovno izpeljali obravnavo.

Žižmonda Souissija, ki je priznal, da je Schullerja tragične noči maja 2005 res pripeljal v Brezje, a menda ni vedel, da bo odvrgel bombo, so oprostili očitkov o vpletenosti v poskus umora, medtem ko so mu za nedovoljen promet z orožjem ali eksplozivom že pred tem dosodili šest mesecev zapora. Schullerju so prisodili enotno 30-letno zaporno kazen (za poskus umora pri prvem bombnem napadu posamezno kazen deset let, za umora po 30), Podlogarju pa za umora 20-letno. Obramba se je spet pritožila in vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na umor Ivanke Brajdič in Jovanke Kočevar ter hrambo ročnih bomb, medtem ko je desetletna zaporna kazen Schullerju za poskus umora pravnomočna.

Na višjem sodišču je odločal spremenjeni senat

Vrhovni sodniki so pritrdili obrambi, da višji sodniki v delu sodbe, ko so odločili, da sta se Schuller in Podlogar pripeljala do hiše Brajdičevih v Dobruški vasi, kjer naj bi Schuller skozi okno vrgel bombi, ki sta usmrtili ženski, niso navedli razlogov o odločilnih dejstvih, potrebnih za utemeljitev krivde obeh obtoženih, in sodbo razveljavili.

Senat višjega sodišča v popolnoma spremenjeni zasedbi je tako znova proučil primer. Med drugim dejstvo, da je na prvem sojenju Podlogar obremenil Schullerja, pozneje pa si je premislil, rekoč, da je govoril le tisto, kar so mu naročili novomeški kriminalisti. Govor je bil tudi o sledi DNK na ostanku bombe, tako imenovani žlički. Na prvem sojenju so jo ocenili kot obremenilno za obtoženca, šlo naj bi za enega od kronskih dokazov tožilstva, pozneje pa je obveljala ocena, da je analiza DNK neveljavna. Sledi je bilo namreč premalo, da bi lahko z gotovostjo ugotovili, kdo je bombo držal v rokah.