Dogovor med Lubardo in Pravoslavno cerkvijo?

Ljubljana − Na drugem naroku ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča so Željko Lubarda in ljubljanska župnija Srbske pravoslavne cerkve dosegli pogojno poravnavo, od katere lahko v 15 dneh še odstopijo. Lubarda je tožil Cerkev, ker so ga odpustili.

Željko Lubarda je tožil nekdanjega delodajalca, ljubljansko župnijo Srbske pravoslavne cerkve, ker so njegovo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas prekinili iz poslovnega razloga. Po tem, ko se je javno izpostavil zaradi nezakonitih dejanj, ki jih je domnevno naredil njegov predhodnik, paroh Peran Bošković − kar obravnavajo v kazenskem postopku, ki se bliža koncu −, je Srbska pravoslavna cerkev Lubardo odpustila. Toda na tem naroku se je izkazalo, da ni šlo za prekinitev delovnega razmerja zaradi poslovnega razloga, ampak zaradi nesposobnosti, je razložila Biljana Čamber Ristić, odvetnica ljubljanske župnije Srbske pravoslavne cerkve: »Tožnik ne izpolnjuje formalnih pogojev za opravljanje dela duhovnika, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.« Zato so mu bila odvzeta tudi pooblastila za duhovnika.

Lubardova odvetnica Irena Urbanc pa je izpostavila, da njeni stranki formalno dovoljenje za opravljanje duhovniškega poklica ni bilo nikoli odvzeto, ker to lahko stori le Veliko cerkveno sodišče, ne pa metropolit. Ta lahko na podlagi ustave Srbske pravoslavne cerkve sicer sprejme prepoved opravljanja poklica, vendar ta velja največ en mesec, kar so za Lubardo tudi sprejeli 28. marca lani.

Željku Lubardi so tudi očitali, da je zavrnil selitev na Hrvaško, vendar je bila ta selitev v neskladju s prakso, ki velja v njihovih cerkvenih krogih. Po ustaljeni praksi duhovniki namreč zamenjajo le dve lokaciji, poleg tega pa je tudi nenapisano pravilo, da se upošteva družinsko stanje. Željka Lubardo pa so leta 2013 najprej prestavili iz Ljubljane v Kočevje, potem leta 2015 iz Kočevja v Novo mesto, v letu 2016 pa naj bi se preselil v Koprivnico na Hrvaško. »Delo v Koprivnici je odklonil, ker imajo vsi njegovi otroci slovensko državljanstvo in se šolajo v Sloveniji,« je dejala Urbančeva.

Zato je Lubarda v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi zahteval izplačilo 15 plač in vrnitev na nekdanje delovno mesto, saj je v Sloveniji tako rekoč nezaposljiv. Edino, kar zna, je opozorila njegova odvetnica, je opravljanje duhovniškega poklica, saj je magister teologije. Pri Srbski pravoslavni cerkvi je opravil vso svojo poklicno kariero. Delo pri njih je začel leta 2002, potem pa je od aprila 2012 delal na podlagi civilnega prava, od januarja 2014 pa je bil zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

Lubarova odvetnica je obenem poudarila, da Srbska pravoslavna cerkev znanje, ki ga ima Lubarda, potrebuje. Sicer ne bi za tri pravoslavne duhovnike podali zahteve za pridobitev slovenskega državljanstva, saj je le-to možno narediti v primeru, da verska skupnost ne more zadovoljevati svojih potreb z duhovnikom slovenskega državljanstva. Toda ljubljanska župnija ne želi Lubarde nazaj, saj ne izpolnjuje kriterijev kakovosti, prav tako pa je porušeno tudi zaupanje, je opozorila odvetnica Čamber Ristićeva. Poudarila je še, da je Lubarda v cerkvenem postopku za odvzem naziva.

Vendar pa sta strani včeraj le dosegli dogovor oziroma pogojno poravnavo. Ta pomeni, da bodo podrobnosti poravnave znane čez petnajst dni, saj imata zdaj obe strani možnost, da se premislita in od dogovora odstopita. Obenem morajo, je razložila Biljana Čamber Ristić, pridobiti soglasje cerkvenih krogov, da bi lahko doseženi dogovor tudi izpeljali. Vendar pa, sta se strinjali obe odvetnici, »nihče ni zadovoljen,« saj sta se strani našli nekje na pol poti.

Čez dobra dva tedna, ko bo znan izid pogojne poravnave, ne bo konec sodnih postopkov med Željkom Lubardo in ljubljansko župnijo Srbske pravoslavne cerkve, saj jo toži tudi zaradi mobinga. Postopek se še ni začel oziroma narok še ni bil razpisan.