Dokazi v zadevi Balkanski bojevnik pridobljeni nezakonito?

Tožilka, kljub temu da se je sojenje že začelo, več kot sto strani dolge obtožnice še ni prebrala.

Objavljeno
10. maj 2011 13.06
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika
Ljubljana - »Predlagamo izločitev vseh nezakonito pridobljenih dokazov,« je danes odmevalo v največji razpravni dvorani tukajšnjega okrožnega sodišča, kjer se je začelo sojenje 17 domnevnim članom hudodelske združbe, razkrinkanim v slovenskem delu mednarodne akcije Balkanski bojevnik.

Zagovorniki so prepričani, da so prikriti preiskovalni ukrepi tujih in slovenskih preiskovalcev nezakoniti, zato so senatu, ki ga vodi sodnik Gorazd Fabjančič, predlagali, naj jih skrbno prouči in nato izloči.

Niso pa nasprotovali branju 109 strani dolge obtožnice. Da mora senat pred branjem obtožnice najprej odločiti o zahtevah obrambe, pa je prepričana tožilka Blanka Žgajnar, vodja skupine tožilcev za pregon organiziranega kriminala.

Domnevna hudodelska združba je delovala globalno, zato so bili v preiskavo vpleteni tudi tuji varnostni organi. Najhujši udarec so jim jeseni 2008 zadali urugvajski policisti, ko so na jahti hrvaškega državljana Anastazije Martinčića zasegli 2174 kilogramov kokaina.

Tožilstvo je prepričano, da so slovenski člani združbe v Brazilijo odnesli skoraj dva milijona evrov Darka Šarića (domnevnega srbskega narkokralja, ki je še vedno na begu in mu v Srbiji sodijo v odsotnosti) in tam kupili kokain, s čezoceansko ladjo so ga nameravali pripeljali do juga Afrike in nato v Evropo.

Ravno vpletenost in tajno delovanje tujih preiskovalcev (sodelovali so italijanski, srbski, hrvaški, črnogorski, urugvajski in DEA, ameriška agencija za boj proti trgovanju z mamili) sta za obrambo najbolj sporna.

Slovenski preiskovalci so udarili skoraj natanko pred letom dni, ko so aretirali 17 osumljencev. Dragan Tošić (po prepričanju tožilstva vodja slovenskega dela kriminalne združbe in eden od Šaričević neposrednih lovk), Dragan Beljkaš, Jakob Remškar, Marko Bubič, Boštjan Kopčič, brata Miralem in Mirzet Lucević, Peter Khermayer in Anes Selman so končali v priporu.

Preostalih osem obtožencev - Dejan Zupan, Đemajli Mandjuka, Sandra Udrih, Suzana Remškar, Valter Abramović, Tadej Poljak, Zdenka Kondić in Robert Šabić - ni bilo priprtih. Je pa tri od njih preiskovalni sodnik po zaslišanju konec lanskega maja poslal v hišni pripor.

Ne vedo, zakaj so v priporu?

Zagovornika Dragana Tošića, odvetnika Luka Zajc in Marko Bošnjak iz Odvetniške družbe Čeferin, sta poudarila, da so preiskovalci z nezakonito pridobljenimi dokazi posegli v ustavno zagotovljene pravice in svoboščine, zato sodišču predlagata, naj jih izloči.

Bošnjak se je med drugim obregnil ob dokaze, ki prihajajo iz Srbije in so jih tamkajšnji varuhi pregona našli med prisluhi Željku Vujanoviću. Po mnenju zagovornika ti niso potekali v skladu z ustavno zagotovljenimi pravicami.

Nenavadno se mu zdi, da je prisluškovala celo srbska varnostna agencija BIA ali ameriška agencija DEA, ki menda ni pooblaščena za prisluhe.

Prepričan je tudi, da so nezakonito delovali italijanski varnostni organi, saj v spisu niso našli niti ene sodne odredbe za prisluhe, ki je podlaga za tovrstne ukrepe policije. Obramba je nezakonitost dokazov večkrat primerjala z okuženim drevesom in posledično gnilimi sadeži.

Da obremenilni dokazi tožilstva niso zakoniti, je prepričano prav vseh 18 zagovornikov. Vsi so se strinjali, naj tožilka najprej prebere obtožnico, senat pa naj o izločitvi dokazov odloči šele pred njihovo izvedbo na glavni obravnavi.

Blanki Žgajnar, vodji skupine za pregon organiziranega kriminala, ki zastopa obtožnico, se zdi nenavadno, da bi sodišče o predlogih obrambe odločalo pozneje.

»Zagovorniki so prepričani, da so tako rekoč vsi dokazi nezakoniti, pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato se mora to razčistiti še pred začetkom glavne obravnave,« je pojasnila senatu in dodala, da so navedbe obrambe skoraj enake kot tiste, o katerih je sodišče že večkrat odločalo in jih s sklepom zavrnilo.

Po odgovoru tožilke so sledila vnovična pojasnila obrambe. Odvetnica Martina Žaucer, zagovornica Mirzeta Lucevića, je navrgla, da jo odgovor tožilstva čudi, češ da bi prav njih moralo zanimati, ali so dokazi zakonito pridobljeni. Sklenila je: »Ne vemo niti, na podlagi česa so obtoženi že 11 mesecev priprti.«

Ko sta obe strani povedali svoje, je predsednik senata sklenil, da si bodo za predloge obrambe in tožilstva vzeli čas, zato se bo sojenje nadaljevalo v četrtek zjutraj.