Tiskane izdaje
Ljubljana – Zatožna klop ljubljanskega okrožnega sodišča je danes ostala prazna. Obtožena za rop SKB, Dejan Vidmar in Sašo Nose, sta namreč sporočila, da se predobravnavnega naroka ne nameravata udeležiti, iz česar je sodnica Alja Kratovac Prokopović ugotovila, da krivde ne priznavata. Sicer pa je obramba zahtevala izločitev večine dokazov in predsednice senata.
Zagovornik obtoženega Saša Noseta, odvetnik Gorazd Fišer, kasneje sta se z njim strinjala tudi zagovornika Dejana Vidmarja, odvetnika Dejan Marković in Milan Krstić, je zahteval, da sodišče iz spisa izloči dokaze, ki jih je že v preiskavi izločila preiskovalna sodnica, a so še vedno v spisu.
To so uradni zaznamki izjav, ki jih je Nose podal na policiji, vzrok za njihovo izločitev pa je, da ni dobil ustreznega pravnega pouka. Gre torej za dokaze, na katere se sodba ne sme in ne more opreti, sodni spis pa je naravnost prepojen z njimi. Vzrok za izločitev predsednice senata, okrožne sodnice Alje Kratovac Prokopović, pa je, da se je seznanila z dokazi, ki bi morali biti iz spisa izločeni.
Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar izločitvi nekaterih dokazov ni nasprotovala, o zahtevi za izločitev predsednice senata pa se ni izrekla. Dejala je, da zakonski pogoji za izvedbo predobravnavnega naroka, ki je sicer namenjen izrekanju obtoženih o krivdi, niso bili podani, saj bi morala biti Nose in Vidmar navzoča na sodišču.
Z njo se je strinjal tudi pooblaščenec SKB, odvetnik Stojan Zdolšek, ki je prepričan, da bi se morala obtožena o svoji krivdi izreči osebno, pred sodnico. Menil je tudi, da je neokusno, da ima sodišče oba obtoženca v priporu, pa ju ni privedlo na preobravnavni narok.
Sodnica Kratovac Prokopovićeva je razložila, da navzočnost obtožencev na predobravnavnem naroku ni obvezna, vsaka prisilna privedba pa bi bila, brez natančno utemeljenih zakonskih razlogov, kršenje z ustavo varovanih človekovih pravic.
Fišer je pojasnil, da njegova stranka na narok ne želi priti »in je k temu ne more nihče prisiliti«. Po naroku je odvetnik novinarjem pojasnil, da njegova stranka noče biti »cirkusant, ki bo prišel sem takrat, ko mu ni treba«.
Zaradi zahteve za izločitev sodnice, o čemer bo odločil predsednik okrožnega sodišča Anton Panjan, je predsednica senata prekinila preobravnavni narok, njegovo nadaljevanje pa preložila na 22. februar.
Marca lani so se preiskovalci prvič po sedmih letih lahko pohvalili s konkretnimi rezultati. Prijeli so namreč dva osumljenca največjega ropa v Sloveniji, in sicer 34-letnega Ljubljančana Dejana Vidmarja, ki je sodeloval pri ropu, in 31-letnega Saša Noseta iz okolice Ljubljane, varnostnika pri družbi PCA, ki je takrat varovala trezor v SKB, tretjega, domnevno je to 28-letni Radomir Cvijanović, pa še vedno iščejo s tiralico, menda pa je v tujini.
Največji bančni rop pri nas se je zgodil v noči na 1. november 2005. Očitno odlično obveščeni in organizirani storilci so okrog 23. ure vstopili v prostore trezorjev SKB na Slovenski cesti v Ljubljani. Potem ko so oboroženi onesposobili dva varnostnika, so z varilnim aparatom odprli 428 sefov, v katerih so imeli komitenti spravljene denar, nakit, vrednostne papirje in kdo ve, kaj še, poskušali pa so vlomiti v še 29 sefov.
Po oceni policije so odnesli plen v vrednosti 32 milijonov evrov. Okrog 6. ure so pobegnili s fiat fiorinom, ki so ga pred tem parkirali nedaleč stran. Avtomobil so zažgali v kamnolomu pri Lavrici, pot pa nadaljevali z drugim. Tega so nato pustili pri podvozu avtoceste. Nato so se ugreznili v zemljo.
Preiskava ropa banke je potekala neprekinjeno vse od storitve dejanja. V ta namen je bila ustanovljena posebna delovna skupina, ki je najprej delovala v širši, pozneje pa v ožji sestavi. Policija je med njo dobila tudi veliko napačnih informacij, kar je dodatno otežilo delo in podaljšalo čas preiskovanja, dezinformacije pa po mnenju policije niso bile naključne.
Enega od osumljenih izdali sledovi DNK
Na zahtevnost preiskave kaže že podatek, da je samo ogled kraja dejanja potekal neprekinjeno skoraj tri dni, natančneje 56 ur. Kot je pokazala preiskava, je ravno kakovostno delo kriminalistov, ki so opravili ogled, in pozneje forenzikov Nacionalnega forenzičnega laboratorija precej pripomoglo k njeni uspešnosti.
K prijetju so odločilno pripomogle biološke sledi, ki so jih storilci pustili za seboj. Levji delež so opravili strokovnjaki forenzičnega laboratorija, neuradno pa se je Vidmar ujel v policijsko past, ko so mu zasegli nekaj kokaina ter mu vzeli prstne odtise in vzorec DNK, ta pa se je ujemal z biološkimi sledmi, ki so jih šest let pred tem zavarovali na kraju zločina. Ko so pri njem opravili hišno preiskavo, so hkrati rešili še en primer – našli so tudi šest slik slikarja Ivana Groharja, ki so bile ukradene 27. septembra 2007 iz Groharjeve rojstne hiše v Spodnji Sorici (občina Železniki).
