Ljubljana – Domen Zavrl bržkone obžaluje, ker ni sprejel ponudbe tožilstva, da v zameno za priznanje krivde za očitek poslovne goljufije sprejme pogojno zaporno kazen. Ljubljansko okrožno sodišče ga je namreč po končanem dokaznem postopku obsodilo na osem mesecev zapora.
Nekdanji čudežni deček SDS, kot se je Zavrla prijelo ime v javnih občilih, se je na predobravnavnem naroku namreč izrekel za nedolžnega, očitke obtožbe je zavračal tudi ves čas postopka, a je sodišče menilo, da je s svojim postopanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja poslovne goljufije.
Zgodba se je začela s projektom iz leta 2005, s katerim je želela skupina podjetnikov poslovno stavbo v Slovenskih Konjicah prenoviti v hotel. V času pred podpisom pogodbe je namreč sedemkrat na teden na mariborsko letališče vozil letalski prevoznik Styrian spirit, ministrstvo za promet pa se je za redno uporabljanje letališča resno pogajalo tudi z nizkocenovnim prevoznikom Ryanair. Ministrstvo je takrat zagotavljalo, da bo podpisalo večletno pogodbo, poleg tega je od NLB Leasing dobil ponudbo za posojilo v višini šest milijonov evrov za financiranje projekta.
Zavrl je kot direktor podjetja Alpexo Logistika 10. marca 2006 na podlagi tako obetavnih poslovnih načrtov s podjetjem Archi.ka sklenil pogodbo za projekt prenove poslovne stavbe Konus v turistične namene. Celoten projekt je bil ocenjen na več kot 300 tisoč evrov, v skladu s pogodbo pa bi moral Zavrl v začetni fazi poravnati 30 odstotkov vrednosti projekta. A je namesto tega 21. aprila 2006 sporočil, da so dela začasno ustavljena.
Zavrl, ki se je v preiskavi zagovarjal bolj skopo, je v svojem zagovoru na glavni obravnavi odgovornost preložil na splet nepredvidljivih okoliščin. Po Zavrlovih besedah je potem, ko je 24. marca 2006 letalski prevoznik Styrian spirit odpovedal vse polete in razglasil stečaj, prometno ministrstvo pa se odločilo le za dveletno koncesijsko pogodbo, poskusil poiskati alternativne rešitve. A pri tem ni bil uspešen, zato je ocenil, da ne bo nikoli mogel vrniti večmilijonskega dolga banki in se je na koncu odločil, da bo dokončno odstopil od projekta. Pojasnil je tudi, da se delo, ki ga je opravilo oškodovano podjetje v začetni fazi, v tujini sploh ne plačuje in bi pravzaprav moralo biti zastonj.
Goljufiv namen
A tožilstva s svojim zagovorom ni prepričal, prav tako ne sodišča, ki je v njegovem ravnanju prepoznalo goljufiv namen. Sodišče je menilo, da pogojna zaporna kazen, ki jo je Zavrlu za priznanje krivde v fazi predobravnavnega naroka ponujalo tožilstvo, ne pride v poštev, prav tako se ni odločilo za izrek poldrugega leta zapora, kot je tožilstvo predlagalo v končni besedi. Določilo mu je osem mesecev zapora, ugodilo pa je tudi premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanega podjetja in Zavrlu naložilo vračilo 92.250 evrov ter plačilo stroškov kazenskega postopka.
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je bil doslej nekaznovan, zoper njega sicer teče še en kazenski postopek, a še ni končan, po drugi strani pa ni moglo mimo dejstva, da je bila s kaznivim dejanjem povzročena velika premoženjska škoda. Čeprav mu je oškodovano podjetje izstavilo le predračun, bi mu lahko Zavrl ugovarjal, namesto da se je izmikal oškodovancu, ne nazadnje bi lahko plačal potem, ko je sporni objekt prodal in dobil kupnino, pa tudi tega ni storil. In čeprav se Zavrlu načrti za tvegani projekt niso izšli, bi moral že opravljeno delo vendarle plačati, še dodaja sodišče.
Poleg naštetega na Zavrlov goljufivi namen po mnenju sodišča kaže tudi to, da je razlagal, da mu je bilo odobreno posojilo, še preden se je to dejansko zgodilo.
Sodba še ni pravnomočna.