Tiskane izdaje
Ljubljana – »Zaradi zaslišanja Magnusa Berglunda na Finskem prelagam sojenje za nedoločen čas,« je po začetku ponovnega sojenja v pravdi, ki jo je Janez Janša sprožil proti finskemu novinarju Magnusu Berglundu in televiziji YLE ter Bojanu Potočniku, napovedal sodnik Matej Papler.
Na začetku ponovnega sojenja sta pooblaščenca toženih, odvetnik Uroš Pogačnik iz Odvetniške družbe Čeferin in odvetnik Andrej Kirm, sodišču predlagala pribavo obtožnega predloga, ki so ga finski organi vložili zoper šesterico, osumljeno podkupovanja v zadevi Patria.
Prav tako sta predlagala vpogled v vsebino interpelacije, ki je bila zoper takratnega ministra za notranje zadeve Dragutina Mateja vložena v državnem zboru. Predlagala sta tudi zaslišanje Magnusa Berglunda po videokonferenci. Pooblaščenec Janeza Janše, odvetnik Franci Matoz, je prvima dvema predlogoma nasprotoval, glede zaslišanja Barglunda pa predlagal, naj pač pride osebno na ljubljansko sodišče.
Nemogoče, da bi za 17 mesecev založili depešo
Sodišče je zaslišalo nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Bojana Potočnika in nekdanjega pomočnika direktorja kriminalistične policije Marjana Erhatiča. Oba sta povedala, da se je takratni minister za notranje zadeve Dragutin Mate neposredno vtikal v delo policije, predvsem v kadrovske zadeve.
Potočnik je zatrdil, da je Mate to včasih počel tudi po navodilih takratnega predsednika vlade Janeza Janše. Med drugim je povedal, da je neposredno od Mateja prišlo navodilo, da policija seznani izključno TV Slovenija s preiskavo proti Mitji Ribičiču glede suma kaznivega dejanja genocida, čemur so v policijskih pa tudi tožilskih krogih odločno nasprotovali, prav tako je zatrdil, da je povsem nemogoče, da bi za skoraj 17 mesecev založili depešo Interpola, povezano z zadevo Patria.
Temu je pritrdil tudi Erhatič, ki je dodal, da bi bilo sicer teoretično možno, da bi založili eno depešo, skoraj nemogoče pa je, da bi jih založili kar pet glede na to, da je Slovenija bila in je še ena najbolj zglednih članic Interpola.
Poleg Fincev in Potočnika je bila tožba vložena tudi zoper direktorja Sistemske tehnike Milana Švajgerja. A ker je okrožno sodišče zanj zavrnilo tožbeni zahtevek, višje sodišče pa je tej odločitvi pritrdilo, je postopek zanj končan. Janša mu mora vrniti 6208 evrov pravdnih stroškov.
Spomnimo, da je okrožni sodnik Matej Papler decembra 2011 ugodil Janševi tožbi in razsodil, da morata Berglund in finska televizija plačati Janši 15.000 evrov in umakniti izjavo, da je oseba, ki je v Patrijinih dokumentih označena z »J« , Janša in da je Patria podkupila predsednika slovenske vlade.
Svoje mnenje, da je Janša oviral policijsko preiskavo domnevno spornih poslov pri nakupu osemkolesnikov, bi moral po tej sodbi umakniti tudi Potočnik, ki mu je sodišče naložilo tudi plačilo 6500 evrov odškodnine. A višje sodišče je decembra lani sodbo razveljavilo in primer vrnilo v novo odločanje.
Berglunda sodišču še ni uspelo zaslišati
Berglund se je zaradi oddaje Resnica o Patrii znašel tudi v (pred)kazenskem postopku. Tožilstvo je po vložitvi kazenske ovadbe, ki jo je spisala nekdanja Janševa odvetnica, julija 2009 zahtevalo uvedbo preiskave zoper novinarja, ker da je Janšo in vodjo pogajalske skupine ministrstva za obrambo pri poslih s Patrio brigadirja Dragana Bavčarja žaljivo obdolžil, ko ju je v oddaji označil za prejemnika podkupnin. Poleg Berglunda so bili ovadeni tudi Potočnik, Švajger in nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, a je tožilstvo ovadbo proti njim zavrglo.
Medtem ko se preiskovalni sodnik decembra 2010 ni strinjal z uvedbo preiskave zoper novinarja, mu je zunajobravnavni senat spis vrnil z napotkom, naj še enkrat odloči o tem, ali bo uvedel preiskavo ali ne, pred tem pa nujno zasliši Berglunda, česar doslej ni storil.
Finski pravosodni organi so namreč zavrnili njegovo prošnjo za mednarodno pravno pomoč pri zaslišanju Berglunda pred tamkajšnjim sodiščem z obrazložitvijo, da gre za politično kaznivo dejanje, Janša pa je bil v času dejanja in tudi pozneje aktivni politik.
Nova prošnja za mednarodno pravno pomoč
Preiskovalnemu sodniku kljub več poskusom Berglunda še ni uspelo zaslišati. Čeprav je ta pripravljen na zaslišanje po videokonferenci v pravdi, očitno ne namerava priti v Slovenijo zaradi kazenskega postopka, saj se vabilom na zaslišanje ne odziva oziroma jih ni prevzel, helsinško sodišče pa je, kot rečeno, pomoč pri njegovem zaslišanju zavrnilo.
Novembra lani je zato preiskovalni sodnik na Finsko naslovil novo prošnjo za mednarodno pravno pomoč, tokrat z ustreznimi določili slovenskega pravnega reda in vprašanji, ki bi jih bilo treba postaviti Berglundu, pojasnjujejo na sodišču.
Pri tem je opozoril tudi na določbe finske zakonodaje, pri kateri gre v tovrstnih primerih prav tako za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, zaradi česar ljubljanski sodnik meni, da ne gre za politična kazniva dejanja, čeprav je oškodovanec aktivni politik. Odgovora finskega sodišča še ni.
Ker je bila oddaja na nacionalni televiziji predvajana septembra 2008, bo kazenski pregon zoper Berglunda absolutno zastaral septembra 2014.
