Draško Veselinovič ne priznava krivde v aferi Dimic

Nekdanji prvi mož NLB je obtožen zlorabe položaja zaradi neupravičene odobritve posojila Simoni Dimic za nakup hiše v Murglah.

Objavljeno
03. februar 2016 12.10
Kronika
Marko Jakopec
Marko Jakopec

Ljubljana – Nekdanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča, ki mu tožilstvo skupaj z Matejem Naratom in Miranom Vičičem očita kaznivo dejanje zlorabe položaja, ker da je neupravičeno odobrili posojilo prvi dami kabineta Boruta Pahorja Simoni Dimic in njenemu partnerju Romanu Horvatu, tudi danes ni bilo na sodišče.

Ker se Veselinovič ni odzval vabilu, je sodišče ugotovilo, da krivde ne priznava, in njegov zagovornik odvetnik Gorazd Fišer je dobil priložnost, da predlaga dokaze, ki naj jih sodišče izvede na glavni obravnavi. Večinoma se je strinjal z dokaznimi predlogi tožilstva in predlogi, ki so jih za dokaz na prejšnjem naroku predlagali zagovorniki soobtoženih Vičiča in Narata, odvetniki Mitja Jelenič Novak, Matej Podlipnik in Stojan Zdolšek, k tem pa dodal še predlog za zaslišanje dveh uglednih bančnikov, ki bosta znala prepričljivo osvetliti razmere in pravila, ki so vladali na področju bančništva v preiskovanem obdobju, torej v letu 2009.

Tožilstvo predlaga pregled poslovanja nedržavnih bank

Sveženj dokaznih predlogov je danes dopolnil tudi državni tožilec Luka Moljk, ki je sodišču predlagal, da o poslovni praksi povpraša banke, ki so v lasti slovenske države in ki se do zdaj še niso znašle v kazenskih postopkih. Kot povsem nepotrebnega je tožilčev predlog ocenil Veselinovičev zagovornik odvetnik Fišer in pojasnil, da bo namreč zelo težko ugotoviti, ali je katera od teh bank odobrila stanovanjsko posojilo s prav takšnimi odstopanji, kot jih v primeru posojil Dimičevi in njenemu partnerju navaja tožilstvo. Kot je dejal, lahko že vnaprej ugiba, da bodo iz bank odgovorili, da takih posojil niso odobrili, zato je ta predlog nepotreben. Po njegovih besedah je predlog nepotreben tudi zato, ker tožilec predlaga selektivno pridobitev podatkov le od nedržavnih bank.

»Obdolžencu obtožnica očita slabo bančno prakso v državni banki, še več, v banki, ki jo davkoplačevalci v zadnjih letih obsežno dokapitaliziramo, ker je država ni sposobna prodati, kar bi bila zanjo najboljša odločitev. To lahko povem glede na splošno znano dejstvo, da so v Sloveniji v težavah predvsem državne banke.«

Simona Dimic je zaradi afere oktobra 2010 odstopila kot vodja kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, potem ko so v javnost prišli podatki, da je z življenjskim sopotnikom Romanom Horvatom leta 2009 v ljubljanskih Murglah kupila vrstno hišo za pol milijona evrov z izjemno ugodnim posojilom NLB v znesku 350.000 evrov s šestmesečnim euriborom in z le 1,6-odstotnim pribitkom. Posojilo ji je bilo odobreno za dobo 30 let, s tem da je imela v času pridobitve kredita (ko je vodila kabinet predsednika vlade) približno 2200 evrov neto plače. Ljubljansko tožilstvo je zahtevalo uvedbo preiskave, ko je bila končana, so obtožbo vložili proti Drašku Veselinoviču, Mateju Naratu in Miranu Vičiču.

Obramba za soočenje dveh izvedeniških mnenj

Narat in Vičič na »svojem« predobravnavnem naroku krivde nista priznala in Vičičev zagovornik odvetnik Jelenič Novak je med drugim predlagal neposredno zaslišanje tedanjega izvršnega direktorja za poslovanje s prebivalstvom v NLB Pavla Martinuča. Ta naj bi pojasnil, kakšna je bila Vičičeva vloga pri odobravanju posojil fizičnim osebam, kakšen položaj je imel v odnosu do strokovnih služb, ki so te posle pripravljale in vodile, predvsem pa, koliko, če sploh, se je Vičič vmešaval v delo teh strokovnih služb.

Naratova zagovornika, odvetnika Podlipnik in Zdolšek, sta sodišču predlagala, naj sodno izvedenko za ekonomijo in finance Romano Fišer pozove, da poda strokovno oceno izvedeniškega mnenja, ki ga je o zadevah, ki so predmet obtožnice, po odredbi tožilstva pripravila Jožica Capuder. Fišerjeva se je namreč po pregledu mnenja dokopala do povsem nasprotnih ugotovitev kot Capudrova.

Zdolšek je predlagal tudi zaslišanje Nataše Lenart, nekdanje Naratove tajnice. Predlog je utemeljil z besedami, da bo znala Lenratova natančno povedati, da je Narat podpisoval dokumente v kreditnih mapah zadnji oziroma šele po tem, ko so že vsi drugi pristojni prispevali svoj podpis.

Začetek glavne obravnave je sodišče napovedalo za 25. marec.