Družino upokojene tožilke po bombnem napadu še spremlja nelagodje

Ljubljana – Čeprav je dve leti po bombnem napadu na upokojeno tožilko Jožico Boljte Brus najhujši strah družino že minil, pa sta njen mož in sin na sojenju Matevžu Zajcu, ki je odvrgel bombo, povedala, da še vedno z nelagodjem ob večerih ven odneseta smeti in podobno. Naročnik namreč še vedno ni znan.

»Tistega večera okrog desete ure zvečer sem gledal poročila, ko je močno počilo. Šel sem v spodnje nadstropje, kjer je bila žena s sinovoma. Sprva sem mislil, da je počilo pri vojašnici oziroma na avtocesti, a smo ugotovili, da je bilo bližje,« se je Jožef Brus, mož upokojene tožilke, spominjal septembrskega večera 2014. S sinovoma sta zakonca odšla ven in ugotovila, da je na avtomobilu razbito steklo, prav tako je bilo steklo razbito tudi na hiši. »Odšli smo v notranjost in poklicali policijo,« je povedal Brus, izkazalo pa se je, da je nekdo pred hišo odvrgel bombo.

Strah bo prisoten, dokler ne bo znan naročnik

Ker Brus tako kot drugi člani družine vztraja pri premoženjskopravnem zahtevku, in sicer od Matevža Zajca poleg plačila premoženjske škode tako kot preostali zahteva tudi 8000 evrov odškodnine zaradi nepremoženjske škode zaradi strahu in zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je sodnico zanimalo, ali se je stanje glede tega od napada spremenilo. »Delno se je izboljšalo,« je na sodišču pripovedoval Brus, »a še vedno grem zvečer ven z nelagodjem, saj naročnik ni znan.« Brus je povedal, da po nasvetu policije še vedno preverijo, ali je okrog hiše kaj sumljivega. »Eno leto je bilo zelo hudo, nato se je izboljšalo, še vedno pa ni isto kot pred tem dogodkom,« je o strahu še povedal Brus in dodal, da bo, dokler ne bo glede tega vse razčiščeno, še prisoten. Povedal je, da sam zdravnika zaradi dogodka ni obiskal, je pa to storila žena.

»Še vedno je prisotno nelagodje, kadar zvečer odnesem ven smeti, pozoren sem na druge osebe, avtomobile in luči,« je na sodišču povedal sin oškodovanke. Zaskrbljen je tudi, če ne ve, kje je kdo od družinskih članov. Povedal je, da ga je najhujši strah minil približno mesec po napadu, še vedno pa ga v ozadju spremlja misel, da se lahko kaj zgodi. Tudi on je vztrajal pri premoženjskopravnem zahtevku.

Matevž Zajc, ki mu sodijo zaradi poskusa uboja tožilke, se je na sodišču ponovno opravičili tožilkini družini. Vendar je bila Jožica Boljte Brus glede tega že prejšnjič jasna: »Ne bom sprejela opravičila. Ne samo da bi lahko ubil mene, lahko bi ubil moja sinova. Opravičilo bom sprejela, če pove, kdo mu je to naročil, vendar si tega ne upa narediti.« Dodala je, da je njen oče umrl v prometni nesreči. »Fantu, ki jo je povzročil, sem nekako oprostila, ker tega ni storil nalašč. Na sodišču nisem vztrajala pri zaporni kazni. On pa je to storil namenoma,« je še dejala o bombašu.

Ker ne ve, kdo je v ozadju napada, pravi, da se ne počuti dobro. »Ne bom rekla, da gledam pod avto. Če hočeš tako živeti, potem je to konec življenja. Če bi se morala na primer sinova po telefonu javiti do neke ure in se to ne zgodi, potem znorim. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Zvečer ne sprejemam obiskov, saj jih nočem spravljati v nevarnost,« je sama povedala, kako živi po dogodku.

Tožilke ni hotel ubiti

Obtoženi sicer vztraja, da pred napadom ni vedel, čigavo je dvorišče, na katero je vrgel bombo. To naj bi mu na bolšjem trgu dan po tem, ko je sam prišel iz zapora, naročil nek moški, ki pa ga policija do danes ni našla. Zajc je po lastnih besedah ročne bombe, ki so pripadale pokojnemu očetu oziroma staremu očetu, našel v domači lopi in jih odnesel na bolšji sejem, kjer naj bi orožje odkupoval neki Mile, star okrog 45 let. Ker so bile bombe v slabem stanju, mu je po njegovih besedah zanje ponudil le 40 evrov za kos. Pri tem mu je ponudil, da mu lahko priskrbi službo na Žalah, če je pripravljen odvreči bombo na dvorišče neke ženske, ki naj bi jo hotel prestrašiti. O tem, kako se bomba aktivira, ga je poučil Mile. Zajc vztraja, da je bil njegov namen, kot mu je to naročil Mile, le prestrašiti, ne pa nikogar ubiti.

Te dni so sicer na domu Boljte-Brusovih ponovno opravljali ogled in preverjali preglednost od ograje oziroma mesta, od koder naj bi Zajc vrgel bombo, do vetrolova, kjer je oškodovanka kadila. Zajc namreč zatrjuje, da je pred metom bombe skozi odprtine v ograji preveril, ali je kdo doma. »Bilo je temno in ni bilo nobene luči. Bombe nisem vrgel na dvorišče, temveč sem jo spustil ob ograji na notranji stran dvorišča,« je v zagovoru na prvem sojenju povedal Zajc. Nasprotno pa oškodovanka trdi, da je v hiši gorela luč in da se s kraja, kjer naj bi bilo eksplozivno telo odvrženo, to dobro vidi.

Septembra bosta ponovno zaslišana drugi tožilkin sin in izvedenec za eksplozive Franc Sablič. Višje sodišče, ki je razveljavilo obsodilno sodbo zaradi poskusa uboja in povzročitve splošne nevarnosti, po kateri je bil Zajc obsojen na dobrih deset let zapora, je namreč naložilo prvostopenjskemu sodišču, da je treba razčistiti vprašanja o prebojni in rušilni moči bombe. Torej, ali bi delci bombe lahko prebili vhodna vrata vetrolova in pri tem ohranili takšno moč, da bi ubili tožilko, ki je v času napada v vetrolovu sedela in kadila. In ali je eksplozija pomenila nevarnost za moža, sinova in najbližje sosede.