Država Marjanu Glavarju dolguje 83 tisočakov

Nekdanji tožilec dobil odškodnino za neupravičeni pripor, poslabšanje zdravja in duševne bolečine.

Objavljeno
08. marec 2013 11.12
Posodobljeno
08. marec 2013 20.00
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor

Maribor – Sodna saga med državo in nekdanjim vodjo ptujskega okrožnega tožilstva Marjanom Glavarjem je pravnomočno končana. Republika Slovenija mora Glavarju z obrestmi vred plačati 83.431 evrov.

Glavar je državo tožil zaradi neupravičenega pripora, poslabšanja zdravja in duševnih bolečin. Januarja 2001 so ga namreč aretirali zaradi suma jemanja podkupnine in ga za 28 dni vtaknili v pripor. Med drugim so mu očitali sodelovanje z Josipom Lončarićem, ki da je bil na vrhu verige organizatorjev prevozov ilegalnih prebežnikov. A šest let pozneje je mariborsko okrožno sodišče ustavilo preiskavo.

Glavar je vložil tožbo za 148.000 evrov in z odvetnikom Viktorjem Osimo dokazoval, da se mu je v času nezakonitega pripora zaradi neprimerne prehrane poslabšalo zdravje in da je moral kmalu po prihodu iz pripora zaradi popolne odpovedi ledvic na dializo. Hkrati mu je država s posegom v njegovo čast in dobro ime povzročila duševno trpljenje tako v priporu kot pozneje na prostosti, saj so mu ljudje obračali hrbet in je postal celo depresiven.

Država mu je ponudila 1350 evrov odškodnine, kar je bilo za Glavarja seveda veliko premalo. Sodišče mu je prisodilo 53.400 evrov odškodnine, ta pa se je z obrestmi vred povečala na že več kot 83 tisočakov. Za nezakoniti pripor mu je sodišče odmerilo 14.700 evrov, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti 8700 evrov ter za poseg v čast in dobro ime kar 30.000 evrov.

Glede zadnjega se je sodišče oprlo na mnenji izvedencev, psihiatrinje in kliničnega psihologa, ki da sta brez sence dvoma ugotovila, da je Glavar trpel duševne bolečine. S tem je bistveno odstopilo od ustaljene sodne prakse glede višine odškodnine, saj doslej še ni bilo primera, da je bila prostost neupravičeno vzeta pravosodnemu funkcionarju, ki je hkrati še vodja tožilstva.

Glede nezakonitega pripora sodišče ni bilo v dvomu, saj je bil kazenski postopek proti Glavarju ustavljen, prav tako ni imelo pomislekov o škodi za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve svobode. Kar zadeva odškodnino zaradi duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti, je sodišče Glavarju ugodilo le v manjšem delu.

Sledilo je izvedencu specialistu interne medicine in razsodilo, »da mora tožnik sam trpeti tisti del škode, ki ga je mogoče pripisati kronični bolezni ledvic in odpovedi ledvic, ki bi po rednem poteku stvari pri tožniku nastopila tri ali štiri mesece pozneje, kot je zaradi samega škodnega dogodka«.