Tiskane izdaje
Celje - Sodnica Romana Gradič je še enkrat dosodila, da je treba družbi Rimske terme v stečaju odvzeti 3,5 milijona evrov evropskih sredstev. Vsoto je finančna uprava z izvršbo dobila že konec preteklega leta, z včerajšnjo sodbo se tako ne spremeni popolnoma nič.
Čeprav so na ministrstvu izvedeli, da so denar dali na podlagi fiktivnih računov, niso ničesar storili, saj naj bi skušali rešiti investicijo. Sodnica je pojasnila, da se država temu denarju ni mogla odpovedati.
Tožilec Stanislav Pintar se je strinjal, da primer Rimskih term potrjuje rek, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Priče so namreč druga za drugo pojasnjevale, kako so reševale naložbo, ki je skupno stala 50 milijonov evrov, kot je povedala nekdanja direktorica Rimskih term Marjana Novak. Prav ona je odkrila, da je šlo nekaj hudo narobe: »Dokumentacija je bila neoznačena, nearhivirana. Ko sem videla, kaj je že bilo plačano, se mi ni zdelo, da plačila kažejo stanje na terenu. Zamenjala sem nadzor in vodjo projekta. Pol leta pozneje je poročilo družbe Deloitte dokazalo, da se plačila Vegradu in stanje na terenu močno razlikujejo.«
Kot je včeraj pričala Novakova, je bila narejena ocena, da je bilo realiziranega za okoli pol milijona evrov, Vegradova faktura pa je znašala kar 13 milijonov evrov. »Ideja je bila, da naj bi Vegrad izdal račun, na podlagi katerega bi dobili evropska sredstva. Če bi Vegrad vse naredil, verjetno manipulacije nihče ne bi odkril,« je povedala Novakova. Ta je o vsem obvestila ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa tudi organe pregona. Prav dejstvo, da je sama opozorila na nepravilnosti, je pomagalo, da ministrstvo ni odstopilo od pogodbe o sofinanciranju, čeprav bi, tako tožilec, moralo.
Novakova je dejala, da je ministrstvo sicer poslalo zahtevek za vračilo 3,5 milijona evrov evropskih sredstev, vendar jih Rimske terme niso mogle vrniti, ker je bil denar že porabljen: »Ker bi to pomenilo stečaj družbe, smo se dogovorili za pobot, ko bi bila opravljena vsa dela in izdan drugi zahtevek za izplačilo evropskih sredstev.« Ideja o pobotu je prišla z ministrstva, je še povedala.
Premoženje iz kaznivega dejanja se odvzame
Nikjer v dokumentaciji, te je na ministrstvu kar za 105 fasciklov, dogovora o pobotu ni. Dejstvo je le, da ministrstvo od pogodbe ni odstopilo, še več, Rimske terme so dobile še okoli 1,1 milijona evrov evropskih sredstev po novi pogodbi. S to razliko, da so bila v drugem primeru dela res opravljena. Kot je včeraj pojasnila nekdanja vodja sekcije za investicije na direktoratu za turizem Mojca Paternoster Štih, so ob zaključku investicije konec leta 2011 Termam poslali zahtevek, ki so ga na ministrstvu pobotali s preveč izplačanimi milijoni dve leti prej.
Tudi Paternoster Štihova je pričala, da je bila to pravzaprav reševalna akcija: »Nismo hoteli še ene nasedle investicije, ker bi bila to gospodarsko gledano še večja škoda.« Zakaj tega niso storili tudi v primeru Betnave? »Odvisno je, ali sam ugotoviš nepravilnosti ali ne. Pri Betnavi je kontrola na terenu pokazala, da je vse narobe.« Pobote kot pri Rimskih termah so delali tudi v drugih primerih, je še povedala.
Sodišče je o vračilu evropskih sredstev moralo presojati še enkrat zaradi sodbe vrhovnega sodišča. Pooblaščenka stečajnega upravitelja Rimskih term Saška Zelenik je poudarjala, da je bil denar vzet iz stečajne mase, s čimer so oškodovani upniki. Sodnica je pritrdila tožilcu, ki pravi, da premoženjska korist ne more biti del stečajne mase, ker izvira iz kaznivega dejanja in se mora odvzeti. Kljub domnevnim ustnim dogovorom med ministrstvom in Termami sodnica ni sprejela razlage, da je bilo 3,5 milijona pobotanih.
Sodba še ni pravnomočna, možne so pritožbe. Ali bo zaradi ravnanja uslužbencev ministrstva sprožen še kakšen postopek, pa Pintar za zdaj ne napoveduje: »Neformalni pogovori za rešitev investicije so bili po moji presoji nezakoniti. Zoper predstavnike MGRT bi lahko ukrepali, če bi jim lahko dokazovali, da so tako naredili z namenom nekomu drugemu pridobiti korist. Do zdaj pa smo slišali le, da so želeli rešiti investicijo.« Rimske terme v stečaju in odgovorne osebe so bile zaradi celotne zgodbe že pravnomočno obsojene zaradi goljufije v škodo EU.
Po Pintarjevem mnenju je tragedija to, da je družba končala v stečaju zaradi 2,5 milijona evrov, ki jih niso mogli dobiti z dokapitalizacijo, 50-milijonsko investicijo pa so prodali za 8,5 milijona. Ker je šla družba v stečaj, se je končno oglasilo tudi MGRT in v pravdi zahtevalo 5,9 milijona evrov, to je vračilo vseh evropskih sredstev z obrestmi. Na prvi stopnji je ministrstvo tožbo izgubilo.
