Tiskane izdaje
Zdravniki na primarni, sekundarni in terciarni ravni so po ugotovitvah strokovnega nadzora v primeru Hrastničanke, ki je nosila enojajčna dvojčka, pomanjkljivo komunicirali. Predolgo so odlašali s porodom; dvojčka sta umrla štiri dni pred carskim rezom, načrtovanim za 15. januar, v 38. tednu nosečnosti; na 12. januarja sta se rodila mrtva.
Mati krivi zdravnico
Nesrečna Hrastničanka, ki sicer ni bila pacientka trboveljske bolnišnice, ampak so jo tja v zadnjih tednih nosečnosti na konzultacije z ultrazvočnimi preiskavami napotili iz hrastniškega zdravstvenega doma, je konec maja v zapisu na spletu med drugim krivdo zvalila na zdravnico, ki je spremenila datum carskega reza. »Po svoji volji je mojo nosečnost podaljšala, želela nekaj nemogočega, neizvedljivega, a naredila je najgršo stvar, odvzela nama je sinova, spremenila nama je življenje za večno. ... Umrla sta po nepotrebnem,« je prepričana mati, »ne bi smela umreti, samo roditi bi se morala tri dni prej.«
Strokovni nadzor je pokazal, da so carski rez najprej ustno načrtovali v 37. tednu nosečnosti. Zaradi odsotnosti anesteziologa so nosečnico na poseg naročili šele v 38. tednu, pri tem pa si specialisti po besedah predsednika zbornice Andreja Možine niso ustrezno izmenjali informacij, da gre za nosečnico s povečanim tveganjem za zaplet. Nadzor je pokazal tudi neprimerno naročanje na carske reze v trboveljski bolnišnici: enkrat na teden. Zato priporočajo, da razpisovanje za naročen carski rez omogočijo vsak delovni dan. Oskrbo novorojenčkov v tej bolnišnici so sicer ocenili kot zadovoljivo.
Primer v obravnavi pri tožilcu zbornice
Zbornični odbor za strokovno-medicinska vprašanja je konec junija zadevo odstopil v obravnavo tožilcu zbornice, ta pa je predlagal uvedbo postopka pred razsodiščem. Odvetnik staršev je na okrožno državno tožilstvo že aprila zaradi suma malomarnega zdravljenja vložil kazensko ovadbo proti trboveljski bolnišnici in trem zdravnikom.
