Eden od vodij tatinske združbe se je pogodil za tri leta zapora

Kraje tovornjakov: Bojan Vodopivec je priznal krivdo, drugi šef združbe Adel Obali pa čaka na sojenje.

sre, 12.06.2013, 21:00

Maribor – Od šestih članov hudodelske združbe, obtožene kraj Mercedesovih tovornjakov, je le Adel Obali »izbral« sojenje, drugi pa so na predobravnavnih narokih priznali krivdo. Nazadnje danes Bojan Vodopivec, ki se je s tožilstvom pogodil za triletno zaporno kazen.

Bojan Vodopivec je bil po prepričanju tožilstva eden od vodij omenjene združbe (enakopraven položaj si je delil z Obalijem), ki so ji policisti stopili na prste na začetku letošnjega januarja. Takrat so kriminalisti spisali kazensko ovadbo zaradi tatvine šestih tovornjakov in enega delovnega stroja (nekaj so jih zasegli in jih vrnili oškodovancem) v skupni vrednosti približno 450.000 evrov. Policisti so jih sumili za vsaj še osem tatvin, vendar ti očitki niso dozoreli v obtožbo.

Potem ko se je Vodopivec odločil, da prizna krivdo, je sodnik Danilo Obersnel na današnjem predobravnavnem naroku na mariborskem okrožnem sodišču upošteval predlog tožilke Ivanke Slana in mu izrekel tri leta zapora ter stransko denarno kazen 9825 evrov. Na predlog svoje zagovornice bo Vodopivec, ki tako ostaja za rešetkami, ta znesek lahko plačal v letu dni. Prav tako mu bo odvzeta protipravna premoženjska korist, ki jo mora plačati zavarovalnici in dvema oškodovancema, vsota pa znaša nekaj več kot 100.000 evrov.

Med člani tatinske združbe jo je z najmilejšo kaznijo odnesel Miralem Bajrić, čigar vloga pri kraji tovornjakov je bila minimalna, tako da se je tožilstvo z njim sporazumelo za pogojno kazen pol leta zapora (s preizkusno dobo dveh let). V zameno za nekoliko zmanjšano kazen so očitke v obtožbi priznali tudi Gregor Voga, Klemen Škoberne in Janez Schuller; Voga je dobil leto in pol pogojne zaporne kazni (s preizkusno dobo štirih let), Škoberneta je doletela kazen leto in štiri mesece zapora, Schullerja pa dve leti zapora.

Ta zadnji ima, kot je znano, odprt še sodni postopek s precej hujšim očitkom, da je pred osmimi leti v sostorilstvu zagrešil dvojni umor matere in hčere iz romskega naselja v Dobruški vasi ter poskusil umoriti žensko iz romskega naselja Brezje. Debel kazenski dosje iz preteklosti pa ima tudi Adel Obali, ki je tik pred slovensko osamosvojitvijo med roparskim pohodom na bencinskih servisih ubil dva uslužbenca črpalke. Sodišče ga je obsodilo na dvajset let zapora, odsedel pa je slabi dve leti manj, saj so ga oktobra 2009 predčasno izpustili.

Ponudbe tožilke ni sprejel

Januarja letos se je vrnil za rešetke, kjer zdaj čaka na začetek sojenja za verižno krajo Mercedesovih tovornjakov. Obali namreč ponudbe tožilke – kazni treh let in dveh mesecev zapora, če bi krivdo priznal – ni sprejel, ker se mu je zdela previsoka, in je raje tvegal sojenje. To se bo na okrožnem sodišču začelo julija ali najkasneje jeseni, njegovi pajdaši pri krajah pa bodo na sojenju verjetno nastopili kot priče.

Povezane novice

Morilec črpalkarjev ni priznal krivde za tatvine tovornjakov
24. april ob 21:00
Adel Obali, ki je pred leti umoril dva uslužbenca bencinskega servisa, ni sprejel ponudbe tožilstva.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se
nova
mobilna
aplikacija
stara aplikacija bo delovala samo še
mobilne trgovine
no