Ljubljana - Višje sodišče je ugodilo odvetniku Jožetu Hriberniku in pritrdilo njegovi pritožbi na obsodilni del sodbe, s katero je tukajšnje okrožno sodišče 37-letno Eleno Pečarič spoznalo za krivo razžalitve in dveh žaljivih obdolžitev po zasebni tožbi Zveze paraplegikov Slovenije in njenega predsednika Ivana Peršaka, delno pa je razsodilo po uradni dolžnosti. Oprostilo jo je vseh treh očitanih kaznivih dejanj, sodba pa je pravnomočna.
Tričlanski kazenski senat pod predsedstvom okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića je Eleno Pečarič 7. marca lani obsodil na denarno kazen 1200 evrov, a pogojno, z enoletno preizkusno dobo. Po prepričanju senata si je kazen zaslužila, ker je razžalila Ivana Peršaka, ko mu je 17. avgusta 2005 v prispevku Pobuda za ugotavljanje odgovornosti članov komisije za razdeljevanje sredstev invalidskim organizacijam očitala, da je v državnem zboru uporabljal absurdne in smešne argumente pri utemeljevanju, da paraplegiki potrebujejo nov dom na morju (za rehabilitacijo). Predsednica YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa in sama paraplegičarka je bila obsojena tudi zato, ker je kot ena od dveh administratork na spletni strani slovenskega Handy Worlda 6. novembra 2005 dovolila objavo anonimnega članka, ki je menda škodoval časti in dobremu imenu Peršaka ter zveze paraplegikov, ker naj bi vseboval grobe in neresnične klevete na njun račun.
Pečaričeva je zanikala očitke, češ da je s pobudo hotela le opozoriti pristojne državne organe o problematiki dolgoletnega spornega financiranja invalidskih organizacij, ki dobivajo denar od fundacije FIHO. Pismo anonimnega pisca z vzdevkom Bepa, ki se je podpisal kot razočarani in jezni član zveze, pa je po lastnih besedah objavila zato, da bi javnost seznanila z določenimi stališči in odprla prostor za razpravo. Na račun zveze paraplegikov je napisal vrsto očitkov, denimo, da člani niso nikoli izvedeli resnice, kaj se je zgodilo z denarjem, zbranim iz akcije Dobra misel, da je denar dobil predsednik društva, da je zveza prodala predsedniku stanovanje, ta pa ga je kasneje prodal itd. Peršak in zveza paraplegikov pa sta zatrjevala, da navedbe v anonimnem pismu ne držijo, zaradi neresničnih obtožb sta se čutila razžaljena in prizadeta.
Višji sodniki so se strinjali z zagovornikom Jožetom Hribernikom, da se inkriminirana pojma »smešen in absurden« ne nanašata na zasebnega tožilca, ampak na argumente, ki jih je uporabljal. Uporabljena sta bila v kontekstu in kot taka po njihovem nista objektivno žaljiva. Obtoženka namreč položaj invalidov v družbi razume drugače kot on. Tako so z njenega stališča argumenti, ki jih uporablja Peršak, lahko smešni in v nasprotju z logiko, to je absurdni. Zato so jo oprostili razžalitve.
Dveh žaljivih obdolžitev pa so jo oprostili po uradni dolžnosti, saj od novembra lani velja nov kazenski zakonik, ki je glede kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime milejši in na novo ureja kazensko odgovornost za odgovorne urednike, izdajatelje in tiskarje zaradi javnih objav. Omenjene osebe odgovarjajo le zaradi naklepnih kaznivih dejanj, izključena je odgovornost pri prenosu oddaj v živo, pri razžalitvah brez namena zaničevanja, omogočen pa je tudi dokaz resnice. Tako je bila dekriminirana odgovornost obtoženke za javno objavo, saj ji v tožbi ni bila očitana naklepna odgovornost. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se je obtoženka lahko zavedala, da zaradi njenega ravnanja (dovolitve objave) lahko nastane prepovedana posledica, takšna inkriminacija pa po novem ni več možna. Višji sodniki so Pečaričevo oprostili, upoštevaje, da se za storilca ob spremembi zakona uporablja milejši.
Iz torkove izdaje Dela