Tiskane izdaje
Čeprav so bili na včerajšnji tiskovni konferenci tako Marjan Fank kot tudi direktor Uprave uniformirane policije Srečko Jarc in direktor Uprave kriminalistične policije Branko Japelj zadovoljni z delom svojih podrejenih v lanskem letu in rezultati, je bila prva stvar, ki so jo poudarili, izjemno velika »kadrovska, finančna in materialna podhranjenost policije«. Število zaposlenih se je namreč v zadnjih petih letih zmanjšalo za 915, od tega za 742 uniformiranih in 20 neuniformiranih policistov, je poudaril Marjan Fank. Ponekod jih je že tako malo, da je delo zelo težko organizirati. Konec leta 2014 je bilo v policiji zaposlenih 8074 policistov in delavcev policije, kar je 226 manj kot leto prej. »Trend padanja števila zaposlenih se nadaljuje tudi v letošnjem letu. Na današnji dan je zaposlenih v policiji samo še 8052, kar je še 22 manj kot na začetku leta.«
Kot je povedal, poskušajo s tako omejenimi viri ravnati kar se da racionalno, opozoril pa je, da se po vseh izkušnjah nepremišljena racionalizacija pozna dolgoročno. Na policiji so sicer z določenimi ukrepi to malce ublažili, a težava ostaja. Fank je povedal, da grozi, da bo sredstev zmanjkalo že sredi leta, a z vlado menda že potekajo intenzivni pogovori.
Pomanjkanje proračunskih sredstev je policija poskušala vsaj deloma nadomestiti s pridobivanjem evropskih sredstev za različne projekte, ki vključujejo nakup opreme in usposabljanja. Na ta način je po nekaj letih osvežitev doživel tudi vozni park policije, saj je bila večina vozil kupljenih s pomočjo EU skladov, pojasnjujejo. Za ustrezno pomladitev voznega parka bo potrebnih še veliko finančnih sredstev, saj je bilo konec leta 2014 kar 1381 vozil letnika 2007 ali starejših.
V nepravih žepih odkrili
Kot smo že navajeni poslušati zadnja leta, je bila gospodarska kriminaliteta tudi lani ena od prednostnih področij dela policije, ki je ob sicer relativno majhnem, 2,7-odstotnem porastu števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete tudi na tem področju ugotovila za 132,8 odstotka več škode. Tudi število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je poraslo z 41 na 63, povečuje se število finančnih preiskav.
»Policijske preiskave so bile usmerjene v zlorabe v bančnem sektorju, oškodovanja gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami države, korupcijska kazniva dejanja v zdravstvu, energetiki, šolstvu, lokalnih skupnostih, kriminaliteto, ki ogroža finančne interese naše države in EU,« je Japelj naštel področja, za katera je znano, da pogoltnejo največ davkoplačevalskega denarja.
Po njegovih besedah so uvedene sistemske izboljšave, zlasti ko gre za premoženjsko korist, okrepljeno sodelovanje z drugimi domačimi in tujimi organi ter usposabljanje preiskovalcev pripomogli k učinkovitejšemu delu na tem področju. Preiskovanje gospodarskega in bančniškega kriminala so nadgradili s podpisom sporazuma o sodelovanju z Banko Slovenije in ustanovili dve specializirani skupini, ki ju vodi državno tožilstvo. Kot pravijo na policiji, se tudi odzivnost bank in sodelovanje z organi pregona po začetnih porodnih krčih na tem področju počasi izboljšuje.
V lanskem letu so se morali na policiji soočiti tudi z nekaterimi novimi pojavnimi oblikami organiziranega kriminala sodobnega časa – terorizmom in radikalizacijo. Policija je tako začela vzpostavljati mrežo za zgodnje odkrivanje in preprečevanje radikalizacije, izmenjavo informacij med domačimi in tujimi varnostnimi organi pa je dvignila na najvišjo možno stopnjo. Kot je še povedal Japelj, so prek projektov Empact (evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalu) kakor tudi v sodelovanju z drugimi tujimi in domačimi organi nadaljevali boj proti organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala. V javnosti so odmevale nekatere skupne preiskave organiziranih kriminalnih združb, tesno povezanih z Jugovzhodno Evropo in Zahodnim Balkanom.
Na področju splošne kriminalitete je najbolj izstopala tako imenovana premoženjska kriminaliteta. »Več je bilo mednarodnih operacij zoper storilce kaznivih dejanj izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, katerih žrtve so otroci,« je še dodal Japelj.
Na cestah morda že vidne posledice racionalizacije
Po besedah Srečka Jarca je zadovoljivo, da je bilo tudi lani mrtvih v prometu manj kot leto prej: leta 2013 je umrlo 125 ljudi, leta 2014 pa 108. A ob tem ni mogel mimo podatka, da je bilo lani za skoraj 17 odstotkov več hudo poškodovanih.
Kljub izboljšavam na področju prometa na policiji tudi glede tega opozarjajo, da so izkušnje iz tujine takšne, da racionalizacija v policiji in vse slabša prometna infrastruktura vodita do poslabšanja varnosti v prometu. Po Fankovih besedah nas na to morda opozarja že letošnji trend, saj je, kot je dejal, na včerajšnji dan na slovenskih cestah umrlo 24 ljudi, v enakem obdobju lanskega leta pa 20.
Jarc pa je še poudaril, da je policija sledila načelu ničelne tolerance do nasilja. Po letu 2010, ko se je krivulja števila kršitev predpisov o javnem redu prevesila navzdol, se je ta trend nadaljeval tudi v 2014, ko jih je bilo manj za dobrih deset odstotkov, glede na 2009 pa za 22,2 odstotka. Tudi primerov nasilja v družini je manj, število izrečenih ukrepov prepovedi približevanja pa se je kljub temu povečalo. Izboljšalo se je namreč utemeljevanje ukrepov prepovedi približevanja, saj so jih preiskovalni sodniki manjkrat razveljavili. Jarc je še povedal, da se je za izboljšanje varnosti na športnih prireditvah dokončno uveljavil sistem policijskega spoterstva (tj. delo s subkulturnimi skupinami, predvsem organiziranimi navijaškimi skupinami).
