Fiktivne pogodbe za nepotrebne analize

Nekdanjemu direktorju Siola Tomažu Bergincu višje sodišče potrdilo pogojno zaporno kazen.

Objavljeno
25. julij 2014 13.43
LJUBLJANA SLOVENIJA 11.7.2012 NADZORNI SVET TELEKOMA TOMAZ BERGINC FOTO JOZE SUHADOLNIK
Iva Ropac, kronika
Iva Ropac, kronika

Ljubljana – Nekdanji direktor Siola Tomaž Berginc je bil na začetku maja obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi zlorabe položaja, sodbo pa so tik pred sodnimi počitnicami potrdili na višjem sodišču. Tako je pravnomočno obsojen na leto in osem mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.

Berginca so obsodili, ker je leta 2004, v času vodenja Siola, z družbo Big Trading, za katero se je skrivalo ime bivšega prvega nadzornika Telekoma Leonarda F. Peklarja, sklenil dve svetovalni pogodbi oziroma naročil dve, kot se je izkazalo, nepotrebni študiji v bruto vrednosti 40.000 evrov. Sodišče mu očita, da je to storil kljub temu, da je vedel, da sta fiktivni.

Prvostopenjska sodba je bila izrečena na začetku maja, višje sodišče pa je o zadevi odločilo zelo hitro in svojo odločitev razglasilo kar na javni pritožbeni seji prejšnji ponedeljek, saj bo kazenski pregon jeseni absolutno zastaral. Kot so nam potrdili na višjem sodišču, je senat pritožbo Berginčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno in potrdil sodbo sodišča prve stopnje. Glede na to, da je pogojna zaporna kazen s tem postala pravnomočna, Berginc, ki je zdaj predsednik uprave izlaškega Etija, ne bo mogel prihodnjih pet let sedeti v vodstvenih ali nadzornih organih podjetij.

Po 255. členu zakona o gospodarskih družbah namreč osebe, ki so bile pravnomočno obsojene zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine, ne smejo biti član organa vodenja ali nadzora v gospodarskih družbah še pet let od pravnomočnosti sodbe.

Peklarja čaka več postopkov

Nekdanja direktorica podjetja Big Trading Irena Zarnik je bila zaradi pomoči pri kaznivem dejanju obsojena na osem mesecev pogojne zaporne kazni in sodba zanjo je že nekaj časa pravnomočna. Pravna oseba Big Trading je bila izbrisana iz registra, za Peklarja, ki naj bi stal za spornimi posli, pa so bili postopek začasno izločili, ker ga sodna pisanja in vabila sodišča niso dosegla, saj živi v Dubaju. A jim je vabilo na preodbravnavni narok oziroma glavno obravnavo v kazenskih postopkih, predvidenih za konec avgusta oziroma za september, menda vendarle uspelo vročiti te dni, ko je bil po naših podatkih na sodišču zaradi drugih opravkov.

Peklar se bo tako moral konec avgusta zglasiti na sodišču zaradi omenjenih spornih pogodb z Big Tradingom, septembra pa ga čaka še kazenski postopek v zadevi Bados Consulting. Poleg Peklarja, nekdanjega predsednika nadzornega sveta (NS) Telekoma, direktorja in lastnika svetovalne družbe Socius, in Antona Majzlja, nekdanjega predsednika uprave Mobitela, hčerinskega podjetja Telekoma, in švicarske družbe Bados Consulting, ki je z Mobitelom sklenila več navideznih poslov, zaradi česar ji je ta plačal 1,94 milijona evrov, sta obtožena še Paul Brunner, prokurist Badosa, sicer Peklarjev dolgoletni poslovni partner, in Hermann Wolfgang Schäfer, direktor omenjene švicarske družbe.

V času, ko je bil Peklar predsednik NS Telekoma, je podjetje Bados Consulting priporočil Mobitelu, za katerega je švicarska družba nato pripravila 42 po prepričanju preiskovalcev popolnoma nepotrebnih analiz. Na podlagi treh navideznih pogodb o poslovnem sodelovanju, ki jih je Majzelj septembra 2002 sklenil z Badosom, je ta Mobitelu od decembra 2002 do decembra 2003 izdal 25 računov v skupni višini 1.945.000 evrov. Ta znesek je Mobitel na podlagi Majzljeve odobritve v celoti plačal, ob izbruhu afere pa se je izvedelo tudi, da se je nekaj denarja (govor je bil o več sto tisoč evrih) domnevno steklo h Peklarju.

Majzelj je aprila 2003 z Badosom sklenil (prav tako navidezen) aneks k prvotnim pogodbam, na podlagi katerega naj bi Bados Mobitelu pomagal pri nakupu gibraltarskega mobilnega operaterja (Gibtelekom) in pri pridobivanju koncesije za drugega operaterja na Kosovu (Ipko). Ker Bados svojih nalog menda »ni izpolnjeval« v skladu z aneksi, je Mobitelu menda vrnil 1,2 milijona evrov.

Posli med SCT in Big Trading

Zoper Peklarja teče tudi kazenski postopek zaradi očitkov o domnevno fiktivnih svetovalnih poslih iz let 2003 in 2004 med SCT in družbo Big Trading. Takrat je SCT, ki ga je vodil Ivan Zidar, pri družbi Big Trading domnevno naročil in plačal za svetovanje pri korporativnem upravljanju in pri nekaterih poslih, del denarja pa se je menda tudi prek nepremičnin vrnil v roke nekdanjih vodilnih v SCT.

Poleg Zidarja ter njegovega nekdanjega namestnika Aleksandra Mezeta in Peklarja so obdolženi še Zarnikova, nekdanji visoki uslužbenec SCT Borut Willenpart ter pravna oseba Big Trading. Alen Žagar, nekoč zaposlen v SCT Primorska, je s tožilstvom že oktobra 2012 podpisal sporazum o priznanju krivde in je zanj postopek končan.