Tiskane izdaje
Ljubljana - Zaradi primera Tovšak sta se danes sestala minister za pravosodje Senko Pličanič in generalni državni tožilec Zvonko Fišer.
Pličanič je po sestanku povedal, da bo najprej počakaj na odgovor tožilstva, nato pa se bo odločal, kako naprej. Se bo pa, kot je napovedal, zelo verjetno odločil za razširitev službenega nadzora tudi na sodstvo. Če bi namreč sodišče hitreje odločilo o tem, na kakšen način bo Tovšakova prestajala zaporno kazen v primeru Čista lopata, do tega položaja mogoče ne bi prišlo, je dejal. Tovšakova je namreč podala prošnjo za alternativno prestajanje kazni.
Fišer bo nad primerom odredil notranji nadzor, ker je v interesu vseh, da se pride zadevi do dna, je povedal v izjavi za javnost.
Mediji po njegovi oceni zadevo obravnavajo odločno preveč hrupno, zato se je »ustvarila problematična situacija«.
Poudaril je, da konkretnih zadev ne komentira, ker velja tožilska samostojnost za posamezne primere. Je pa po njegovi oceni neprimerno, da se potegne vzročno zvezo med pobegom Tovšakove in odpravo pripora.
»Treba je vedeti, da že dvajset let tožilstvo ni hierarhična organizacija,« je poudaril. Generalni državni tožilec ima določene pristojnosti, a ne more sedeti za vratom tožilcev in jim gledati v spise v konkretnih primerih, je pojasnil.
Fišer je še dodal, da mu je notranji nadzor predlagal minister, a se je za postopek odločil sam, še pred prejetjem predloga.
Na novinarsko vprašanje o njegovi objektivni odgovornosti pa je odvrnil: »Kakšna objektivna odgovornost?« Spomnil je, da sistem temelji na tožilski samostojnosti, kjer ima sam precej omejene pristojnosti.
Fišer je še dejal, da ne razmišlja o odstopu, h kateremu je njega in vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana danes pozval tudi nekdanji notranji minister Vinko Gorenak.
Masleša zahteva pregled poslovanja sodišč
Kot so navedli na vrhovnem sodišču, je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša od Višjega sodišča v Ljubljani zahteval pregled poslovanja v postopku izvršitve kazni, izrečene Hildi Tovšak v kazenski zadevi Čista lopata. V tem primeru je bila 21. marca pravnomočno obsojena na leto in dva meseca zaporne kazni. Poročilo Masleša pričakuje do ponedeljka.
Na Višje sodišče v Mariboru pa je Masleša naslovil zahtevo za pregled poslovanja v postopku odločanja o ponovni odreditvi pripora Tovšakovi v primeru delavcev na gradbišču TEŠ 6, ki se zoper njo vodi zaradi treh kaznivih dejanj neupravičenega dajanja daril.
»Obe zahtevi se nanašata na pregled poslovanja v postopkih z vidika možnih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva,« so za STA pojasnili na vrhovnem sodišču.
Dobovšek: Izpustitev Tovšakove bi lahko preprečili z boljšo koordinacijo tožilcev
Izpustitev Tovšakove po mnenju Bojana Dobovška s Fakultete za varnostne vede ni nujno napaka tožilca, bi pa lahko tožilci razmišljali toliko naprej, da bi skombinirali različne postopke proti Tovšakovi in bi v priporu ostala zaradi kakšnega drugega postopka.
Če bi tožilci mislili zelo naprej in na vse kombinacije, bi se po njegovem mnenju včasih lahko kakšnim podobnim situacijam izognili. Bi bilo pa vprašanje potem, ali bi bilo vse zakonito, je opozoril.
Če je pri izpustitvi Tovšakove v resnici šlo za napako tožilca, Dobovšek meni, da sankcija zoper njega ni nujna, saj vsi pri opravljanju svojega poklica delajo napake. Bi pa moral biti kaznovan tožilec, če bi pri tem storil kaznivo dejanje, kot je na primer opustitev dolžnega ravnanja. Kar pa je seveda po njegovih besedah treba dokazati.
Javnost je ogorčena tudi zaradi dejstva, da je bila Tovšakova že pravnomočno obsojena v drugih primerih, a kazni še ni začela prestajati. Dobovšek pojasnjuje, da časovna omejitev, v koliko časa po pravnomočni obsodbi mora obsojenec začeti prestajati zaporno kazen, ni točno določena.
Obstajajo sicer instrukcijski roki, ki pa niso striktno določeni. »Jasno je, da lahko zadeve zaradi kompleksnosti ali drugih okoliščin odstopajo,« je dejal.
