Forenzična psihiatrija tarča hudih kritik

Maribor – Precej hude obtožbe so zapisane v kazenski ovadbi Brigite Silvie Horvat, ki jo je podala na tukajšnji policijski postaji. Trdi, da se na posebnem oddelku forenzične psihiatrije dogajajo surova mučenja in predoziranje pacientov, sicer obsojencev oziroma pripornikov.

Kakor scenarij za surov film se bere kazenska ovadba, za katero je naznaniteljica Brigita Silvia Horvat želela, da pride tudi v javnost. Če kaj od zapisanega v ovadbi res drži, se ne bodo ukvarjali le kriminalisti, temveč bodo to preverili tudi v vodstvu UKC Maribor.

Naznaniteljica o osebju oddelka forenzične psihiatrije ni našla prav nobene dobre besede, prepričana pa je, da oddelek nima nobenih osnovnih sredstev za napredek pacientov, saj ni na voljo nobenih aktivnosti. Ovadba temelji tudi na pričevanju drugih svojcev pacientov, ne le lastnega zaznavanja, pravi Horvatova, ki ima tam v oskrbi sina.

Pretepanje pacientov, mučenje, zabijanje z glavo ob zid in boksanje v glavo, šok terapija (izmenično z vročo in hladno vodo), zmerjanje, lažna poročila, pacientov ne pustijo na sprehode, izzivanje paznikov ... očita Horvatova osebju, ki ima med drugim, tako kaže, kar nekaj medicinskega znanja, saj se obregne celo ob nestrokovno menjavo zdravil in predoziranje.

»Ponoči, ko pacienti spijo, osebje pride od njih, jim s svetilko svetijo v obraz, če pa se pacient prestraši, ga fizično kaznujejo.« Izpostavlja tudi primer, ki je javnosti že znan, ko se je lani skozi okno forenzičnega oddelka pognal (sicer je preživel, a menda ostaja trajno zaznamovan) eden od pacientov. Prepričana je, da je to posledica dvodnevnega mučenja. Še več, kot piše v kazenski ovadbi, je osebje enega od pacientov podkupovalo s cigareti in čokolado, da ne bi izdal, da so oni krivi za nesrečni skok skozi okno.

Od vsega osebja, ki ga je označila za zelo nasilnega, je po besedah pacientov dober človek le tehnik Uroš. Da bi resnici lažje prišli do dna, je naznaniteljica preiskovalcem predlagala, naj oškodovance zaslišijo brez navzočnosti osebja, saj da jim ti vcepljajo strah.

Zaradi pretiranega nasilja, tako Horvatova, so pacienti poklicali tudi na 113. »Niso mogli prenašati nasilja in so iz govorilnice klicali policijo. Prišel je paznik, pacientu telefon iztrgal iz rok, ga obrcal, zvezal in mu dal injekcije.«

Horvatove pa je med drugim strah še teorij zarote. »Vse, kar sem povedala, je kristalna resnica. Bojim se, da ne bi kdo prek poznanstva, ali s strani policije ali koga drugega, vse pometel pod preprogo.« Zato je policijo ob koncu ovadbe še opozorila, da »kdor koli bo to želel pomesti pod preprogo, povem vnaprej, da bom šla tudi do Strasbourga«.

»Od medijev smo prejeli zapisnik ustne ovadbe oziroma predlog za pregon, ki se nanaša na oddelek za forenzično psihiatrijo. Navedbe zapisnika bomo preučili in preverili pri pristojnih. Od uradnega organa kakršnegakoli zahtevka v povezavi z navedbami v zapisniku nismo prejeli,« pa so nam glede očitkov pojasnili v mariborskem kliničnem centru.

V uradu varuhinje človekov pravic so zagotovili, da bodo zadevo spremljali, da pa so jih presenetile navedbe naznaniteljice kazenske ovadbe, da jih je o mučenju in zlorabah obvestila. Ugotovili so, da jih je prejšnji teden klicala neznanka (predstavila se namreč ni) in se pritožila le, da v enoti forenzične psihiatrije zaprti nimajo izhodov. Pobude, ki bi bila podlaga za ukrepanje varuha, niso prejeli. Varuhinja človekovih pravic se je s pacienti nazadnje srečala konec lanskega oktobra, a je nihče, čeprav so to možnost imeli, ni seznanil z mučenjenm, okrutnim ravnanjem ali poniževanjem.