Tiskane izdaje
Kranj - Jeanu Claudu Danielu Pedebosqu so zaradi uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev na kranjskem sodišču prisodili leto in tri mesece zapora. Francozu so takšno kazen izrekli zaradi čeka za pol milijarde evrov, ki je oktobra lani med uslužbenci Gorenjske banke povzročil nemalo začudenja.
Na prejšnjih obravnavah je obtoženi Jean Claude Daniel Pedebosq večkrat zatrdil, da je »popolnoma nedolžen«. O ozadju čeka z osmimi ničlami je pojasnjeval, da so vlagatelji iz podjetja Salena želeli vzpostaviti neposredno letalsko linijo med Luksemburgom in Kongom, pri čemer so se poskušali povezati z Adrio Airways.
Do Gorenjske banke so prišli, ker je tako predlagal eden od delničarjev podjetja Salena, je med drugim dejal Francoz, ki je tri mesece preživel v priporu, nato pa so ga konec februarja, po plačilu vrtoglavih 201.000 evrov varščine, izpustili na prostost.
Od 500 do pol milijarde evrov
Danes je najprej pričal Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke. »Po prošnji Aljafa Bakhtyarja smo vzpostavili stik s skupino ljudi, ki je oktobra lani prišla na sestanek v Gorenjsko banko,« je začel predsednik uprave banke pripovedovati o prihodu zajetnega čeka na Gorenjsko.
Po tem sestanku je prvi mož Gorenjske banke prejel kratko sporočilo, v katerem je bilo zapisano, da se bodo poslovneži znova oglasili, saj želijo unovčiti ček za 500 evrov.
»Presenečen sem bil, ko sem nato dobil ček, na katerem je bilo zapisano 500 milijonov evrov. Začudenje sem poskušal malo prikriti. Poklical sem vodjo plačilnega prometa, ona je ček prevzela in zgodba v moji pisarni se je s tem končala,« je opisal Trček.
Pojasnil je, da so pri preverjanju ozadja čeka ugotovili, da ga angleška banka Barclays ni izdala, in je torej velika verjetnost, da ni verodostojen. Predsednik uprave Gorenjske banke je v svojem pričanju omenil tudi, da ga je evroposlanec Jelko Kacin seznanil s skupino ljudi, ki je v banko prinesla debeli ček.
Na prostor za priče je nato stopil Aljaf Bakhtyar, eden od dveh direktorjev Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani. Kot je pojasnil, so mu družinski prijatelji lanskega septembra priporočili podjetje Salena in razkrili njihove načrte za vzpostavitev letalske povezave med Portorožem in severno Italijo.
Povezal se je s Pedebosqom in opravil sestanek na slovenskem zunanjem ministrstvu, je dejal Bakhtyar: »Nisem posumil, da bi bilo s čekom kaj narobe. Če bi, ne bi bil niti blizu temu čeku niti se ne bi na zunanjem ministrstvu pogovarjali o investicijah.«
»Podcenjeval zakonodajo
in naš bančni sistem«
Tožilka Marija Marinka Jeraj je v sklepni besedi menila, da je Francoz vedel, da je ček ponarejen, in ga je kljub temu posredoval Gorenjski banki.
»Očitno je obtoženec podcenjeval slovensko zakonodajo, slovenski bančni sistem in način poslovanja Gorenjske banke. Druge razlage za njegovo ravnanje ne najdem,« je dejala tožilka in predlagala leto in pol zapora.
Na drugi strani je obramba vztrajala pri oprostilni sodbi. »Obtoženi ni vedel, da je ček ponarejen,« je v sklepni besedi povedal odvetnik Peter Žnidaršič iz Odvetniške družbe Čeferin. A njegovim pojasnilom sodni senat, ki mu je predsedovala sodnica Marjeta Dvornik, ni verjel.
Francozu so prisodili petnajst mesecev zapora, plačati pa bo moral še dobrih 1200 evrov sodnih stroškov in takso.
Sodba še ni pravnomočna, obramba pa je že napovedala, da se bo pritožila.
