Tiskane izdaje
»Ljudje so zjutraj v službi, popoldneve in večere pa jih nekaj ostane kar v gasilskem domu, zato da gremo čim prej na intervencijo,« razloži Igor Kalinič, predsednik PGD Kočevje. Največ požarov v naravi je med 18. in 22. uro, lahko pa tudi ob 11. uri dopoldne ali ob dveh zjutraj. Večinoma gasijo travnike okoli Jezera, kjer je bil včasih dnevni kop kočevskega rudnika rjavega premoga, ki so ga zaprli leta 1978. Jamo je že pred desetletji napolnila voda, tako da je nastalo jezero, okoliške sipine, kamor so odlagali rudniško jalovino, pa je prerasla trava. »V sedanjih vremenskih razmerah je trava zelo suha in poležana, tako da tvori plasti, ki so debele kakšnih dvajset centimetrov. In to odlično gori,« razloži Kalinič.
Po vsej verjetnosti je na tem območju nekdo, ki vztrajno kuri travinje, vendar se gasilci o vzrokih požara ne sprašujejo. Že deset let je jeseni in spomladi, če ni dežja, podobno: ko jih pokličejo, da gori - ponavadi je to v okolici Jezera, lahko pa je tudi na drugih površinah okoli Kočevja in tudi v mestu - pridejo in pogasijo ogenj. Če je ogenj v mestu, ljudi moti dim, na Jezeru pa je nevarnost, da bi se ogenj nekontrolirano razširil in prišel do hiš Šalke vasi ali na drugo stran, do Klinje vasi. Pa tudi borov gozdiček, ki je na vrhu kipe, varujejo pred ognjem. »Na začetku smo poskušali gasiti vse, sedaj pa zadržujemo zunanje meje, da se ogenj ne razširi,« pravi Kalinič o sizifovem delu na travnikih okoli Jezera.
Pred dvema dnevoma je 28 gasilcev PGD Kočevje in PGD Šalka vas zvečer spet gasilo okoli Jezera, saj je gorela kilometer krat kilometer velika zaplata. »Lani smo imeli v vsem letu 80 intervencij, letos pa jih imamo že 51. Če se bo ta trend nadaljeval, bomo kmalu dosegli lansko število intervencij predvsem na račun požarov v naravi oziroma zaradi travniških požarov,« pravi Kalinič.
Stroški in nevarnost podzemnih požarov
Vsak izvoz, ki ga opravijo, je strošek: vsaka intervencija, ki jo opravijo, traja najmanj eno uro, večinoma pa sodeluje od 10 do 15 ljudi. Skupaj 34 intervencij je tako stalo 6000 evrov, vendar, pravi Kalinič, »v to ni vštet strošek nafte, pa obraba cevi in vseh sredstev, ki jih uporabljamo na intervenciji«. Med intervencijami sta se dva gasilca tudi poškodovala, saj je teren, na katerem gasijo, nepredvidljiv: čeprav se zdi, da je območje okoli Jezera lep travnik, je na tem območju ogromno lukenj, presenečajo tudi območja z vodo oziroma močvirja.
Ogenj na jalovini okoli Jezera pa predstavlja še dodatno nevarnost, opozori sogovornik: »Če gori travinje, je okoli Jezera možnost, da se bo zanetil podzemni požar, s katerimi smo v preteklosti tu že imeli opravka.« V nanosih, ki so okoli Jezera, je jalovina, ki se lahko zaradi ognja ali toplote zaneti, požar pa se, če je dovolj zraka, razširi v globino. To na tem območju ne bi bilo nič posebnega, saj so morali leta 1991 podzemni požar pogasiti z buldožerjem in zalivanjem z vodo. Takrat so jalovino premetavali 16 dni in so kopali od tri do deset metrov globoko. Leta 2007 so podzemne požare, ki jih okoliški prebivalci prepoznavajo po dimu, ki uhaja iz zemlje, in po smradu po žveplu, pogasili v dveh dneh. Zadnjič pa so podzemne požare gasili leta 2012, ko so kopali en dan in samo nekaj metrov v globino. »Če bo prišlo do podzemnega požara, bo ta viden šele čez 14 dni, morda tri tedne,« razloži Kalinič.
Da so požari okoli Jezera podtaknjeni, ni dvoma, vendar v vseh teh letih storilca oziroma storilcev niso mogli ujeti. Tudi zato, ker je območje okoli Jezera veliko okoli 120 hektarov in je nadzor tako velike površine skorajda nemogoč. »Samovžige lahko izključimo,« pravi Kalinič. Policija je sedaj vsak dan na Jezeru in deluje v smislu preventive, prav tako pa oprezajo za morebitnim storilcem. »Mi pa čakamo, da to mine. Da bo deževalo ali pa da bo prišla pomlad in bo vse ozelenelo. Takrat bomo gašenje na Jezeru končali. Vsaj do jeseni,« pravi Igor Kalinič.
