Tiskane izdaje
Črni Kal – Več sto gasilcev iz vse države se je že drugi dan borilo z ognjem na Kraškem robu. Prebivalci so si oddahnili, ker so ga omejili in zdaj ni več bojazni, da bi prišel do hiš. Obseg požara se zmanjšuje, nam je povedal poveljnik Gasilske zveze Franci Petek.
Ogenj je očitno povzročil vlak, saj je zagorelo ob železniški progi na razdalji 15 kilometrov. Hkrati je nastalo približno 20 požarišč, goreli so celo leseni pragovi pod tiri. Od 13.15 ure v nedeljo je bila zaustavljena vožnja vseh vlakov v koprsko pristanišče (in iz njega). Čeprav nam je Uroš Kokošar s Slovenskih železnic (SŽ) včeraj dopoldne najprej dejal, da uradno še ni potrjen vzrok požara, je Mateja Živoder iz službe za odnose z javnostjo SŽ dan prej povedala, da je morda zagorelo zaradi iskrenja izpod tovornega vlaka in da se gozdni požar lahko zgodi zaradi spleta okoliščin. Poudarila pa je, da požarne ogroženosti v naravi to poletje pristojni še niso razglasili.
Čeprav je v notranjosti države letos poleti pogosto deževalo, je od Kraškega roba južno proti Istri zdaj že velika suša. V nedeljo je požar širila tudi za avgust nenavadno močna burja, ki je pihala skoraj tri dni. Z ognjem se je zato moralo spopasti več sto gasilcev, od tega več kot 90 odstotkov iz prostovoljnih gasilskih društev s celotnega območja osrednje in južne Slovenije. Poveljnik obalno-kraške gasilske zveze Marko Adamič je ocenil, da je na delu vsaj sto gasilskih društev in gasilcev iz več poklicnih brigad. »Velika težava je bila odločitev, kam jih poslati. Teren je zelo težak, strm, luknjast, zelo nevaren. Če bi šlo za samo eno požarišče, bi to bila »gasilska vaja«, tako pa je bila kar huda preizkušnja. Ponoči smo vse sile usmerili predvsem v varovanje hiš in premoženja,« je dejal Adamič.
»To je tempirana bomba!«
Dopoldne je bilo po besedah vodje intervencije Denisa Slavca na terenu 248 gasilcev, 74 vozil, dva helikopterja in pilatus. In to potem, ko so se prve enote odpravile na več kot zaslužen počitek. Spopadali so se še z desetimi do 15 požarišči in pričakovali pomoč še dveh helikopterjev. Burja se je čez dan umirila, pihali so drugi vetrovi, če bodo do večera omejili požar na celotnem območju, bodo ponoči postavili nočne straže.
Predsednik Krajevne skupnosti Črni Kal Janko Sever je dejal, da so ga klicali zaskrbljeni prebivalci iz vseh vasi. Pred vasjo Loka so gasilci še ob enih zjutraj gasili, vaščani pa so že pripravljali najnujnejše stvari, če bi se morali umakniti. »Bili so zelo zaskrbljeni, pogoreli so jim pašniki, senene kope, so res jezni, saj so prepričani, da SŽ ne skrbi za območje ob progi kot bi lahko. Na to v krajevni skupnosti opozarjamo že več let, saj do podobnega požara pride vsakih nekaj let. To je tempirana bomba in za nas je vlak nekaj podobnega kot terorizem. Imeli smo sestanke z odgovornimi. Na vsa naša vprašanja in zahteve pa so valili krivdo drug na drugega. Ostalo je to, da ni denarja, da je teren težko dostopen ... Prepričani smo, da bi nas vsakoletne požarne ogroženosti rešil le drugi tir,« je še dejal Sever. Povedal je, da je mnogim pogorelo seno za živino, da ne morejo obdelovati zemljišč ob progi, čeprav morajo zanje kljub vsemu plačevati. »Če že ne skrbijo za ljudi, bi lahko vsaj za živali, saj je velik del tega območja zavarovan z direktivo EU kot Natura 2000 in na tem območju živi kar nekaj zaščitenih vrst.«
Krajevna skupnost je pred leti pisala SŽ, od koder so jim odgovorili, da na leto za čiščenje območja ob progi namenijo 250.000 evrov. Do leta 2004 so zgradili 400 metrov protipožarnih zidov, leta 2006 204 in leta 2007 220 metrov protipožarnih zidov. Na leto očistijo povprečno okoli 350.000 kvadratnih metrov površin in čistijo le tri metre od roba gramozne grede železniške proge. Železničarji škropijo s herbicidi ob progi, seveda ne na celotnem območju, toda krajanom tovrstno kemično zatiranje rastja ni po godu, saj vedo, da kemični strupi tako ali drugače najdejo poti v podzemlje, kjer pa je v bližini vodni vir Rižana. Na SŽ so tedaj krajanom odgovorili, da proga prvega tira ni bila grajena tako, da bi bili ob tiru vzpostavljeni varnostni pasovi.
Gradnja protipožarnih
»Gradnja protipožarnih zidov na progi je neizvedljiva,« je po ogledu razmer na požarišču povedal generalni direktor SŽ Dušan Mes, saj bi morali za gradnjo večine zidov popolnoma zapreti progo za dalj časa, ker je večina terena dostopna le po tej progi. V dogovoru z gasilci bodo poskušali načrtno pristopiti k nadzorovanemu požigu rastlinja ob progi, da bi tako zaščitili vsaj najranljivejša območja. Seveda bodo morali za načrtne požige dobiti soglasja tudi naravovarstvene službe, ker gre za zaščiteno območje Nature 2000.
