Tiskane izdaje
Med odmevnejše primere, o katerih smo poročali v drugi polovici leta 2016, zagotovo spada oškodovanje Dela Revij. Sodna preiskava zoper Mateja Raščana, »pogrebnika« nekoč uspešne družbe, je končana, tožilstvo pa je v njej očitno zbralo dovolj dokazov, da je avgusta vložilo obtožbo.
Specializirano državno tožilstvo nekdanjemu predsedniku uprave in lastniku Dela Revij očita zlorabo položaja, ker naj bi s pomočjo podjetij v svoji neposredni ali posredni lasti prevzel Delo Revije in jih nato kot predsednik uprave z namernim izčrpavanjem, pri čemer si je pomagal z zapletenimi finančnimi potezami, oškodoval za več kot 34 milijonov evrov. Zaradi domnevno spornih posojil v Novi kreditni banki Maribor (NKBM) je ovadba doletela tudi nekdanje vodilne v banki z Matjažem Kovačičem na čelu, ki naj bi poskrbeli za financiranje kreditno nesposobne Monere.
Goljufija pri Betnavi
Avgusta je celjsko višje sodišče potrdilo sodbo prvostopenjskega, ki je v ponovljenem sojenju nekdanjega ekonoma mariborske nadškofije Mirka Krašovca znova spoznalo za krivega. Potem ko je bil leta 2014 obsojen na dve leti zapora, je višje sodišče sodbo razveljavilo. Zdaj je pravnomočno obsojen na tri leta zapora zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev v znesku 1,7 milijona evrov za obnovo dvorca Betnava. Tožilstvo mu je očitalo, da je kot vodja Gospodarstva Rast v mariborski nadškofiji k poslovni goljufiji napeljeval nekdanjo direktorico družbe Betnava, d. o. o., Dragico Marinič in vodjo investicij na Betnavi Antona Ekarta, da sta podpisala lažne gradbene situacije in dnevnike.
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec jo je v drugo še slabše odnesel.
Foto: Brane Piano/Delo
»Košarkar« Bavčar obsojen
V začetku septembra je ljubljansko okrožno sodišče v ponovljenem sojenju v zadevi Istrabenz znova obsodilo Igorja Bavčarja, tokrat na pet let zapora zaradi pranja denarja. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza se je zagovarjal zaradi pranja denarja in napeljevanja k zlorabi položaja takratnega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, V prvem postopku je bil obsojen na sedem let zapora, a je sodbo vrhovno sodišče jeseni 2015 (za vse, razen za Šrota) razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje.
Šrot prisojeno zaporno kazen prestaja na Dobu, nova sodba za Bavčarja pa še ni pravnomočna. Bavčarjeva obramba se je zoper sodbo pritožila, a preden bo šel spis na višje sodišče, bo na pritožbo obrambe odgovorilo tožilstvo.
Ko je konec septembra v javnost prišel posnetek Bavčarja med igranjem košarke, je močno završalo. Bavčar namreč po prvi obsodbi ni odšel na prestajanje kazni, češ da je hudo bolan in bi bil odhod v zapor lahko zanj usoden. Pravosodni minister Goran Klemenčič, ki se je odzval na razkritje, je napovedal, da bodo »letele glave« oziroma bo terjal odgovornost, če bo Bavčarjev primer zastaral brez sodnega epiloga. Kazenski pregon zoper Bavčarja ter brata Nastjo Sušinskega, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga, in Kristjana Sušinskega, nekdanjega Istrabenzovega svetovalca v zadevi nakupa delnic Istrabenza, bo absolutno zastaral junija 2017.
V začetku novembra je višje sodišče nekoliko omililo prvotno dosojeno kazen Mladenu Severju za pomoč pri zlorabi položaja, davčno utajo in pranje denarja. Nekdanji direktor družbe Reklamni inženiring bo moral v zapor za pet let in pol, ker je pomagal Ivanu Zidarju oškodovati nekdanjega gradbenega velikana SCT za skoraj 1,9 milijona evrov. Medtem pa Zidarju slabo zdravje še vedno preprečuje odhod v zapor v zadevi Čista lopata, zaradi slabega zdravstvenega stanja ne sodeluje niti v preostalih postopkih.
Primer Vzajemna
V začetku novembra se je četica preiskovalcev Nacionalnega preiskovalnega urada v družbi ljubljanskih kriminalistov z odredbo za hišno preiskavo lotila korupcije in gospodarskih kaznivih dejanj v Lekarni Ljubljana. Med osumljenimi naj bi se znašli nekdanji prvi mož lekarne Marko Jaklič in medijski mogotec Leo Oblak ter predsednik uprave Kemofarmacije Davorin Poherc.
Medtem ko so se kriminalisti poglobili v domnevno sporne posle Jakliča, je z višjega sodišča nekako hkrati prispela pošta, da je postala pravnomočna oprostilna sodba za Jakliča, nekdanjega člana uprave zavarovalnice Franca Henigmana in nekdanja vodilna v podjetju S & T Klavdija Godniča in Saša Bergerja ter pravno osebo S & T. Tožilstvo jim je očitalo, da so v okviru pogodbe med Vzajemno in podjetjem S & T za postavitev informacijskega sistema pred desetimi leti preplačali resnično vrednost poslov za 551.213 evrov ter s tem oškodovali zavarovalnico. Vendar je sodišče ocenilo, da ni dovolj dokazov, da so se obtoženi o izvedbi posla vnaprej dogovarjali, da so odločilno vplivali na cene posameznih poslov, da so se v pogodbah, ki sta jih sklenila Vzajemna in podjetje S & T, skrivali preplačila storitev in finančni tok med podjetjem S & T, povezanimi družbami in Jakličevim podjetjem na Hrvaškem M-Kontakt.
Decembra so novo obsodilno sodbo v kazenski list zapisali Hildi Tovšak. Nekdanja direktorica Vegrada je priznala oškodovanje Vegradovih upnikov, že prej pa je priznala krivdo tudi v zadevi Hypo. Sodišče ji je tokrat za oškodovanje upnikov izreklo enotno pogojno zaporno kazen treh let s preizkusno dobo osmih let.
