Glisiranje preblizu obale »stane« 800 evrov

Koper – S počitnicami se je začela gneča na morju. Pomorski promet je v slovenskih vodah nadvse intenziven, da malokje tako. V slovenskem vpisniku čolnov je vpisanih 13.000 plovil, če k temu dodamo še tuja, je gneča na morju ob kratki obali precejšnja, še posebno konec tedna. Verjetnost za nesreče pa toliko večja.

Letos na morju še ni bilo hujših nesreč. Pred dnevi sta na sidrišču pred Fieso trčila ribiški čoln in tuji gliser, in sicer zaradi neprevidnega dvigovanja sidra, ki je potegnilo čolna skupaj. Pred rtom Seča pa je jadralec na deski trčil v čoln, ki je plul le 15 metrov od obale. »Kriva sta oba. Verjetno bosta oba kaznovana s po 800 evri globe. Oba sta vozila preblizu obale. Surfer se izgovarja, da je imel prednost, toda v takšni nesreči nosi del odgovornosti tudi tisti, ki se ni izognil nesreči, če bi to lahko naredil,« je povedal Loredano Cetin, višji pristaniški nadzornik z Uprave RS za pomorstvo. Povedal je, da so za prekrške na morju letos izdali 30 plačilnih nalogov in 15 odločb o prekrških.

Za sedem prekrškov 1750 evrov

Sicer pa na leto kaznujejo v povprečju sto različnih prekrškarjev. Največ je takšnih, ki, denimo, ponoči vozijo brez ustreznih luči (globa je 400 evrov), takšnih, ki vozijo preblizu obale (kazen je 400 evrov za vožnjo preblizu obale in še 400 za ogrožanje kopalcev), in takšnih, ki vozijo brez izpita (globa znaša 160 evrov). Če vozijo brez ustrezne opreme, kazen znaša 160 evrov, takšna kazen je tudi za vožnjo pod vplivom alkohola. Najvišjo kazen, ki so jo izrekli v zadnjih letih, je bila leta 2009 – 1750 evrov za sedem prekrškov. Za privez plovila na morju na napačnem mestu znaša kazen 400 evrov, če pa se plovila sidrajo preblizu obale za enodnevno kopanje, pristaniški nadzorniki »mižijo« na obe očesi.

Pravilo določa, da čolni lahko glisirajo le več kot 250 metrov od obale, čolni na motor in jadra (tudi surf) lahko plujejo le več kot 200 metrov od obale. Kdor hoče pripluti bliže, mora ali veslati ali pluti na določenih mestih. Kopalci lahko plavajo največ 150 metrov od obale. Najbolj nevarno je srečevanje plavalcev s čolni, vodnimi skuterji, surfi.

Glede na pogosto srečevanje plavalcev in čolnov v našem morju je prav presenetljivo, da ni več nesreč. Inšpektorji in tudi drugi, ki jih skrbi varnost plavalcev, že dolga leta opozarjajo, da bi morali vsaj na območjih, kjer se plavalci in čolni pogosto srečujejo, v morje postaviti preprosto plavajočo vrvico s plovci, ki bi označevala mejo za dovoljeno plavanje oziroma vožnjo čolnov.

To se dogaja predvsem na območju od piranske Punte do Pacuga, od Strunjana do Belih skal, pred izolskim svetilnikom in pred Debelim rtičem. Na Debelem rtiču niti smrt plavalke ni bila zadostno opozorilo in spodbuda za postavitev morda nekaj sto evrov vredne označevalne vrvice s plovci. Pri tem se Loredano Cetin spominja, da je bilo včasih ob našem morju 32 urejenih kopališč, zdaj jih je še samo 13, saj so stroški, ki jih zahteva država od upravljavcev, preveliki.

Izmuzljivi skuterji

Zadnje čase so nevarni tudi skuterji, ki pa jih nadzorniki pristaniške kapitanije težko preganjajo, saj so skuteristi hitrejši od čolnov pristaniške kapitanije in se jim pogosto izmuznejo. Pri skuterjih se poleg nevarne vožnje dogaja, da jih vozijo brez izpita in da niso registrirani. V takšnih primerih kazen znaša 320 evrov, ker takšno plovilo ni ustrezno zavarovano, pa še 500 evrov povrhu.

Vodja oddelka za pristaniški promet Jadran Petrinja pa nam je povedal, da so imeli lani 167 posredovanj, med katerimi so petnajstkrat iskali ali reševali na morju. Največkrat gre za iskanje in reševanje deskarjev ali čolnov z okvarami.