Goldi72 je dobil še štiri leta in štiri mesece zapora

Maribor – Heker Sebastjan Mihelčič, ki se je očitno odločil, da bo nečednosti priznaval po etapah, si je prislužil novo kazen. K dvema letoma zapora zaradi vdora v informacijski sistem mu je sodišče zaradi velike tatvine prištelo še štiri leta in štiri mesece ječe.

Sodnik Danilo Obersnel je pri odmeri višine kazni upošteval tako olajševalne kot oteževalne okoliščine. 42-letnemu Mihelčiču je v dobro štel dosedanjo nekaznovanost, skrb za mladoletnega otroka in priznanje dejanja. Pojasnil je, da obtoženčevo priznanje ni polno sprenevedanja, saj je razumel naravo in posledico priznanja, ki je bilo prostovoljno in podprto z dokazi. Po Obersnelovih besedah sme namreč sodišče priznanje sprejeti le, če je prepričano, da je obtoženi storil kaznivo dejanje, to prepričanje sodišča pa je najvišji standard v kazenskem pravu.

Čimprej bi rad v zapor

Kot oteževalni okoliščini je sodnik Mihelčiču pri odmeri kazni štel dvoje: velik obseg kriminalne dejavnosti in izredno vztrajnost. Obtoženi je storil oziroma je poskusil storiti kar 38 nadaljevanih kaznivih dejanj velike tatvine in pri tem pokazal veliko vztrajnost. Vzpostavil je visoko dodelan sistem zbiranja podatkov oškodovancev in okužil več kot 250 računalnikov, je ugotovil sodnik.

»Priznanje ni posebej olajšalo dela tožilstvu, ker je bil dokazni postopek izvršen skoraj do konca in je obtoženi kaznivo dejanje priznal po tem, ko je videl, da je povsem jasno, kakšen bo rezultat kazenskega postopka. Kar se tiče sankcije, pa se mi zdi nekoliko preblaga in bo njeno ustreznost verjetno presojalo višje sodišče,« je pritožbo med vrsticami napovedal tožilec Niko Pušnik, ki bi Mihelčiča za rešetke poslal za sedem let.

»Mislim, da je sodba v okviru pričakovanj,« je bil nekoliko bolj zadovoljen zagovornik obtoženega Jože Majer, ki je sodišču predlagal, naj mu izreče kazen do treh let zapora: »Kar se tiče pripornega razloga begosumnosti, pa smo ves čas trdili, da ta razlog na obstaja, in zato je sodišče v tem delu zavrnilo ta priporni razlog.« A Mihelčič kljub temu po izreku sodbe ni odkorakal na svobodo, saj mu je sodnik do pravnomočnosti sodbe pripor podaljšal zaradi ponovitvene nevarnosti.

Mihelčič je v priporu že sedemnajst mesecev in se je doslej pokesal za dve kaznivi dejanji: za vdor v informacijski sistem in veliko tatvino. Tatvino je po lastnih besedah priznal kljub temu, da se ne čuti krivega, a bi rad čim prej odšel na prestajanje kazni v zapor, kjer je režim bistveno manj strog kot v priporu, saj ima precej omejene stike z družino in nekaj težav s hrbtenico.

Mule za provizijo

A ob morebitni pritožbi tožilca zoper višino kazni se mu želja ne bo prav hitro uresničila, poleg tega pa moral kmalu znova sesti na zatožno klop. Tožilstvo mu namreč očita še 17 kaznivih dejanj pranja denarja, za kar pa se noče pokesati, ker ne priznava premoženjskopravnih zahtevkov oškodovancev.

S krajo gesel za vstop v spletne banke je namreč Mihelčič, na spletu znan po vzdevkom Goldi72, z različnih računov sunil skoraj milijon evrov. Številnim podjetjem in samostojnim podjetnikom je poslal lažno elektronsko sporočilo s priponko s skrito kodo »Black shade«, ki je okužila operacijski sistem ter mu omogočila dostop do uporabniških imen in gesel. Denar je nakazal na račune vsaj 15 pomagačev – v svetu spletnega kriminala so znani kot mule –, ki so plen dvignili in mu ga izročili v zameno za ustrezno »provizijo«.

Po doslej znanih podatkih so organi pregona na prste že stopili dvema mulama. Eno so v Krškem obsodili na šest let in štiri mesece zapora, je na eni od obravnav razkril tožilec, drugo pa v Mariboru po takojšnjem priznanju na deset mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Ta mora tudi v dveh letih vrniti 730 evrov nagrade, ki jo je prejela, ker ji je Mihelčič na njen račun nakazal slabih 6500 evrov, ona pa je večino denarja prek Western Uniona nakazala naprej na nek drug račun.