Tiskane izdaje
Tožilstvo je obtoženemu lastniku družbe Remius, ki je šla v stečaj in je že tudi izbrisana iz registra podjetij, sicer sprva očitalo 22 kaznivih dejanj poslovne goljufije, s katerimi je nastala velika premoženjska škoda, in 14 kaznivih dejanj goljufije z malo premoženjsko škodo ter kaznivo dejanje »običajne« goljufije, a je tožilka ob začetku včerajšnjega predobravnavnega naroka na ljubljanskem okrožnem sodišču spremenila pravno kvalifikacijo kaznivih dejanj. Po novem Marconiju očitajo eno nadaljevalno kaznivo dejanje poslovne goljufije in kaznivo dejanje goljufije, ki naj bi ju storil med septembrom leta 2008 in marcem leta 2009.
Ponzijeva shema
V primeru priznanja krivde je tožilstvo Marconiju ponudilo šest let zapora, a je krivdo včeraj zanikal. Vsebina samih očitkov za zdaj še ni znana, saj jih bo tožilstvo predstavilo na glavni obravnavi. Ker gre v tem primeru za nadaljevalno kaznivo dejanje poslovne goljufije, za katero je bil Marconi v preteklosti že obsojen, je jasno, da naj bi obtoženi vlagatelje opetnajstil s tako imenovano Ponzijevo shemo. Marconi je namreč v letih 2008 in 2009 sklepal posojilne pogodbe, na podlagi vseh so mu ljudje menda skupaj zaupali nekaj milijonov evrov. Vlagatelji so bili prepričani, da denar posojajo z namenom trgovanja v sistemu Forex, in ne za vlaganje v piramidni sistem, kamor je njihov denar vložil Marconi. Nihče od vlagateljev denarja ni dobil nazaj, vsem je zamolčal, da so to tvegani posli, ki ne zagotavljajo obljubljenih donosov, poleg tega jim je natvezil, da je Evropska centralna banka zamrznila njihova na valutni trg vložena sredstva, ki da bodo vrnjena po sprostitvi.
Piramidni sistem sicer deluje, dokler obstajajo novi vlagatelji. Ko jih zmanjka, se sistem sesuje, in tako je bilo menda tudi v primerih, zaradi katerih se je včeraj moral zglasiti na sodišču. Edini priliv Marconijevega podjetja Remius, d. d., so bila namreč sredstva vlagateljev, z valutnim trgovanjem pa je zaslužil le 50.000 evrov. V sistem je takrat vložil samo 35 odstotkov vloženega denarja, drugo pa je porabil, tudi za stroške podjetja, je v enem izmed preteklih sojenj ugotavljal sodni izvedenec.
Imel bi računalnik
Po navedbah zagovornika Boruta Škerlja obtoženi ni storil nobenega kaznivega dejanja, saj menda sredstva, ki jih je dobil od vlagateljev, ni zapravil, temveč so še vedno naložena v skladih in vrednostnih papirjih. »Sredstva še obstajajo, vendar obtoženi ne more spremljati naložb in naročiti, da se naložbe in denar oškodovancev vrnejo,« je povedal zagovornik.
Kot je še pojasnil, je sodišče že med preiskavo zaprosil, naj odpre poseben račun, na katerem bi se zbirala sredstva, ki bi se nato delila med domnevne oškodovance, a se to ni zgodilo. Težava je, ker Marconi zaradi preteklih obsodb o pranju denarja, ne mora odpreti posebnega računa. Prav tako ga ne more odpreti njegovo podjetje, ker ne obstaja več. Okrožni kazenski sodnik Marko Češnovar mu je odgovoril, da sodišče tega ne more narediti, lahko pa poseben račun, tako sodnik, odpre njegov zagovornik in se sredstva zbirajo na tem računu.
Po besedah obrambe je težava tudi v tem, da je Marconi komunikacijsko odrezan od sveta, zato ne more vzpostaviti stika z bankami in skladi, v katerih naj bi bila vložena sredstva vlagateljev, zato je sodišče zaprosil, naj mu v zaporu omogoči delo z računalnikom in internetno povezavo.
»To je neizvedljivo. Če bi imeli namen to narediti, bi to že lahko storili. Ne predstavljam si, da bi goljufu na zaprtem oddelku zapora dali računalnik z internetno povezavo,« se je predlogu obrambe čudila tožilka. Sodnik je obtoženega ob tem spomnil, da ne obstaja nikakršna možnost, da bi mu odobrili obisk v tujini (ker so skladi na tujem, op. p.), medtem ko z obiski v zaporu ne vidi težav. »S svetom lahko komunicirate tudi prek pooblaščencev s pooblastili,« ga je podučil sodnik Češnovar.
Dvakrat pravnomočno obsojen
Marconi, ki so ga včeraj na sodišče pripeljali pravosodni policisti iz zapora, je bil v preteklosti že dvakrat pravnomočno obsojen. Prvič je obsodbo slišal maja leta 2011, ko ga je sodišče zaradi 14 kaznivih dejanj poslovne goljufije obsodilo na osem let in šest mesecev zapora. Na drugem sojenju, manj kot dve leti pozneje, je Marconi priznal krivdo za 140 dejanj poslovne goljufije in pranje denarja ter sklenil dogovor s tožilstvom za 12 let zapora. Sodišče mu je ob tem naložilo plačilo stranske denarne kazni v znesku 360.000 evrov. Po obeh obsodbah bi moral Marconi vlagateljem vrniti 4,5 milijona evrov.
Marconijev zagovornik je sicer včeraj sodniku pojasnil, da se je obramba glede druge obsodbe, ki je že postala pravnomočna, z ustavno pritožbo obrnila še na ustavno sodišče. Kot je povedal zagovornik, odločitve ustavnega sodišča ni pričakovati pred prihodnjim letom.
