Goljufiji in kriva ovadba: Popust zaradi podjetnikove nekaznovanosti

Brežice – »Pogojna kazen, ki vam jo izrekam, je mila, pod sodno prakso za tovrstna dejanja,« je sodbo razložil sodnik Almir Kurspahić, ki je povsem sledil predlogu tožilke Mojce Komatar. Mila kazen je bila posledica »popusta« zaradi Pavličeve dosedanje nekaznovanosti.

Ko je januarja letos, ko naj bi se začelo sojenje Viljemu Pavliču zaradi goljufij in krive ovadbe, ter Silvestru Slatenšku zaradi prikrivanja, brežiški sodnik v sodni dvorani čakal na obdolžena, teh ni bilo. Do tistega dne sta se že nekajkrat opravičila zaradi bolezni in tudi poskusi privedbe Pavliča so bili neuspešni. Postopek se je zato zavlekel in je bil drag, saj so številne priče zaman prihajale na obravnave. Stroške postopka, ki bodo izračunani pozneje, bo sodišče v glavnem naprtilo Pavliču. Ta mora zaradi krive ovadbe plačati tudi dva tisoč evrov denarne kazni, saj je prijavil, da so mu ukradli avto, kar ni bilo res, oškodovanemu Urošu Volavšku mora vrniti tri tisočake, ki mu jih je dal kot avans, Marku Lazanskemu pa tri tisočake in pol, kar pomeni preostanek nevrnjene glavnice in zamudne obresti. Zaradi goljufij je bil obsojen na sedemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let.

Toyota kot izvirni greh

Pavlič je pred petimi leti pri družbi Hypo lizing na ime svoje družbe Metulj, ki je bila pred dvema letoma izbrisana iz registra, kupil toyoto RAV4, vredno skoraj 35 tisoč evrov. Obroke za lizing je prenehal plačevati, zato ga je družba opozarjala, naj avto vrne. Ko je predlagal, da bi ga odkupil po precej nižji ceni, so mu – po njegovih besedah – pribili še sedem tisoč evrov neporavnanih dolgov prejšnjega lizinga, zato se je odločil za drugačno taktiko. Avto je skrival na različnih krajih, vmes pa iskal kupce zanj. Volavšek je bil pripravljen odkupiti vozilo za slabih deset tisoč evrov, v ta namen je Pavliču izročil tri tisočake avansa, Pavlič pa mu je dal prometno dovoljenje. Ko bi bili urejeni papirji, bi mu pripeljal avto, kupec pa bi dal preostanek kupnine. A Pavliča z avtom ni bilo, izgovarjal se je, da ureja papirje, nazadnje je hotel kupcu dati avto brez urejene dokumentacije.

Lepega dne pa se je Pavlič pojavil na policijski postaji v Krškem in prijavil, da so mu toyoto ukradli. To se ni zgodilo tistega dne, ko naj bi opazil, da je vozilo izginilo, ampak šele naslednji dan, in to v Krškem, ne v domačih Brežicah. Policisti so odkrili, da je omenjeno vozilo na avtoodpadu Silvestra Slatenška v Grobelcah pri Svetem Štefanu in da je že razrezano. Slatenšek je povedal, da ga je kupil za 3500 evrov od neznane osebe, kasneje se je spomnil, da je to Aleš Malovrh, za katerega se je izkazalo, da sploh ne obstaja. V ločenem postopku je bil Slatenšek obsojen na trimesečno pogojno zaporno kazen zaradi prikrivanja, saj je vedel, da avto izvira iz kaznivega dejanja. Za potrebe postopka je Slatenšek, ki z neznanim prodajalcem ni opravil potrebnega prepisa in je avto po delih prodajal po spletu, na sodno obravnavo prinesel prometno dovoljenje, eno prometno dovoljenje pa je imel potencialni kupec Volavšek.

Pavliču so dokazali, da je krivo ovadil, da je avto ukraden, zato mora plačati dva tisoč evrov kazni.

K Pavliču po posojilo

Podjetni Pavlič je ogoljufal še enega sokrajana, Marka Lazanskega, saj se mu je ponudil, da mu uredi posojilo v vrednosti 80 tisoč evrov. Obtoženi bi posojilo s pomočjo kolegov urejal v tujini, za stroške pa je moral Lazanski vnaprej plačati pet tisoč evrov. Ta denar je obtoženi položil na račun svoje nove družbe Tilico in ga porabil za druge namene. Lazanski je tako ostal brez avansa in brez posojila. Pavlič zatrjuje, da je bil Lazanski preveč neučakan in da je potrebna daljša rezervacija za tako posojilo, v zameno za avans mu je ponudil celo viličarja, a ga ni hotel sprejeti.

Pavličev zagovornik Jurij Gros meni, da je Pavlič nedolžen, zato je zanj predlagal oprostilno sodbo. Sodba še ni pravnomočna.