Gordana Kalan Živčec neuspešno nad KPK

Ljubljana – Nekdanja v. d. direktorja Zdravstvenega doma Izola Gordana Kalan Živčec je na ljubljanskem okrajnem sodišču izgubila tožbo proti Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo je tožila zaradi načelnega mnenja, v katerem je komisija leta 2011 ugotovila, da posel, ki ga je pred sedmimi leti sklenila s podjetjem Mabra inženiring, ustreza definiciji korupcije.

Kalan Živčečeva (bila je tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije) je v imenu Zdravstvenega doma Izola (ZD) 10. in 13. septembra 2010 sklenila depozitno pogodbo s Poštno banko Slovenije in nato še kreditno tripartitno pogodbo z družbo Mabra inženiring (podjetje, ki je gradilo sedanje prostore zdravniške zbornice). To posojilo je tako Mabra inženiring najela pri Poštni banki Slovenije, denar pa porabila za poplačilo dolgov, ker je bila v času transakcije že insolventna.

Zahtevala opravičilo

Da posel med ZD in podjetjem Mabra inženiring ni bil v skladu z zakonodajo, je aprila 2011 med izrednim upravnim nadzorom v zdravstvenem domu ugotovila komisija ministrstva za zdravje, protikorupcijska komisija pa je v svojem načelnem mnenju zapisala, da posel ustreza definiciji korupcije. Poudarili so, da predpisi ne dovoljujejo takšnega razpolaganja z javnimi sredstvi. Sicer je bila Kalan Živčečeva pravnomočno obsojena zaradi zlorabe položaja na desetmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let.

Ravno načelno mnenje KPK pa je bil razlog, da se je Kalan Živčečeva s tožbo spravila nad komisijo. Trdila je, da je bila na podlagi njihovega akta in dejanj v vseh medijih javno označena kot oseba, ki je storila koruptivno dejanje, kar da jo bo trajno označevalo kot kriminalno osebo.

Sprva je s tožbo zahtevala, naj sodišče ugotovi nezakonitost načelnega mnenja in izjav takratnega namestnika predsednika komisije Roka Praprotnika, odpravo mnenja in ugotovitev, da njeno ravnanje ni dejanje korupcije; zahtevala je tudi trajno odstranitev načelnega mnenja, a je nato ta zahtevek umaknila, sodišče pa je zanj postopek ustavilo.

Še vedno pa je vztrajala pri ugotovitvi nezakonitosti Praprotnikovih izjav ter objavi opravičila in sodbe v vseh medijih. A ker niti na poziv sodišča ni dopolnila tožbenega zahtevka (ni bilo razvidno, na kaj se nanašata, izjave niso bile označene s časom, krajem in vsebino, mediji niso bili poimensko navedeni), je sodišče ta del njenega zahtevka zavrglo, ker tožba ni bila dopolnjena za obravnavanje. Pa tudi sicer tožba na ugotovitev nedopustnosti izjav ne bi bila dopustna, še ugotavlja sodišče.

Neuspešna je bila tudi z zahtevkom za javno opravičilo in objavo sodbe v medijih. Zatrjevala je namreč, da je KPK z izdajo in objavo načelnega mnenja ter seznanitvijo javnosti s tem, da se postopek pred komisijo in načelno mnenje nanašata nanjo, kršila njene osebnostne pravice in ji povzročila škodo.

A načelno mnenje komisije, kot sodišče povzema dosedanjo sodno prakso, ni akt, ki bi posegel v pravni položaj posameznika, razen, če bi bilo sestavljeno tako, da je omogočalo njegovo prepoznavo. A konkretno načelno mnenje ni sestavljeno tako, da bi omogočalo prepoznavo posameznika, saj Kalan Živčečeva ni nikjer imenovana, poimensko ni navedena niti vpletena institucija, prav tako mnenje nikjer ne vsebuje navedbe, da je bila tožnica koruptivna oziroma da bi ravnala koruptivno, temveč le ugotovitev, da je koruptivno določeno ravnanje, če je takšno, kot je opisano.

Sodišče je tako ugotovilo, da ne z izdajo ne z objavo načelnega mnenja niso bile kršene njene pravice, zato je tožbeni zahtevek za javno opravičilo »zaradi objave neutemeljenega in nezakonitega načelnega mnenja« o tožnici v tem delu za objavo sodbe zavrnilo.

Novinarji so zgodbo spremljali že prej

Sodišče se ni strinjalo s tožnico niti pri trditvi, da je upravičena zahtevati povrnitev nepremoženjske škode zaradi »nedopustne vzpostavitve javne povezave med njo in načelnim mnenjem«. Dokazov, da je ravno Praprotnik prvi obvestil novinarje o postopku zoper tožnico pred komisijo, ne potrjujejo ne listine ne zaslišanja Praprotnika in novinarjev, ki so pisali o primeru.

Mediji so o pogodbi med Mabro in ZD poročali, še preden se je postopek pred komisijo sploh začel. Sodišče sicer verjame Kalan Živčečevi, da ni bila ona tista, ki je obvestila medije o postopku pred KPK, a hkrati upoštevajoč vse dokaze, zlasti predhodno poročanje medijev in dejstvo, da je šlo za odmeven primer, prav tako ne verjame, da je Praprotnik tisti, ki je povezal tožnico s postopkom pred KPK in posledično z načelnim mnenjem.

Dokazni postopek je namreč pokazal, da je bila povezava med njo in postopkom oziroma načelnim mnenjem v javnosti vzpostavljena, že preden je Praprotnik po zaslišanju tožnice na KPK pojasnjeval potek seje in imenoval tožnico. Ne nepomembno pa ni niti to, da sta tako tožnica kakor njen odvetnik že pred zaslišanjem in po njem na komisiji sama dala izjavi za medije, s čimer sta povečala možnost za njeno prepoznavo, še ugotavlja sodišče.

Sodba še ni pravnomočna.