Gordani Kalan Živčec 10 mesecev pogojne zaporne kazni

Spoznali so jo za krivo zlorabe položaja in jo obsodili na 10 mesecev pogojne zaporne kazni s preiskusno dobo treh let.

Objavljeno
13. januar 2014 10.03
Posodobljeno
13. januar 2014 10.03
Kalan Živcec
Marko Jakopec, kronika
Marko Jakopec, kronika

Ljubljana - Na desetmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let je sodišče zaradi zlorabe položaja obsodilo nekdanjo v. d. direktorico Zdravstvenega doma Izola Gordano Kalan Živčec. Kot olajševalno okoliščino je sodišče upoštevalo obdolženkino dosedanjo nekaznovanost, kot oteževalno pa dejstvo, da je šlo za velike denarje.

V obtožnem predlogu je pisalo, da je Kalan Živčečeva 10. in 13. septembra 2010 v imenu Zdravstvenega doma Izola sklenila depozitno pogodbo s Poštno banko Slovenije in nato še kreditno tripartitno pogodbo z družbo Mabra inženiring (podjetje, ki je gradilo sedanje prostore zdravniške zbornice).

To posojilo je tako Mabra inženiring najela pri Poštni banki Slovenije, denar pa potrebovala za poplačilo dolgov, ker je bila v času transakcije že insolventna. Tožilstvo je Živčec Kalanovi očitalo, da je pri vodenju gospodarske dejavnosti zlorabila položaj, da bi nekomu drugemu omogočila korist, pri tem pa zastavila javni denar, čeprav tega ne bi smela. Da posel med Zdravstvenim domom Izola in podjetjem Mabra inženiring ni bil v skladu z zakonodajo, je aprila 2011 ugotovila komisija ministrstva za zdravje, ki je opravila izredni upravni nadzor v zdravstvenem domu. Prav tako je protikorupcijska komisija v načelnem mnenju zapisala, da posel ustreza definiciji korupcije. Izpostavili so, da predpisi ne dovoljujejo takšnega razpolaganja z javnimi sredstvi.

Kalan Živčečevo je ovadila Breda Pečan

Kalan Živčečevo je pristojnim takrat ovadila tedanja poslanka SD v državnem zboru Breda Pečan, ki je pred zaslišanjem vpletenih pred Komisijo za preprečevanje korupcije, januarja 2011 dejala, »pristojne organe sem obvestila o domnevi, da gre v primeru posojila Mabri za nezakonito ravnanje.«

Poudarila je, da smejo porabniki državnega in občinskih proračunov po zakonu o javnih financah prosta denarna sredstva ponuditi ustanovitelju (v primeru zdravstvenega doma občini), zakladniškemu računu ali jih plasirati v varne vrednostne papirje. To po besedah Pečanove ne pomeni, da se lahko z njimi počne vse, kar ni prepovedano, ampak da je prepovedano vse razen omenjenih transakcij.

»Nisem podala krive ovadbe. Dopisu pristojnim organom sem priložila dokumente, ki so javno dostopni. Če teh postopkov ne bi sprožila, bi kršila kazenski zakonik po katerem mora oseba, ki ve za možno kaznivo dejanje, to sporočiti pristojnim organom. Opravila sem svojo državljansko dolžnost, podpisala pa sem se zato, ker bi bilo anonimno ravnanje strahopetno.«

Enako je kot priča je pred izrekom sodbe sodišču povedala tudi Valenka Suhadolnik, ki je, kot vrhovna državna revizorka na računskem sodišču pripravila mnenje o zakonitosti posla med ZD Izola, Poštno banko in Mabro. Kot je razložila, je mnenje pripravila na zaprosilo sveta zavoda Izola in poudarila, da zdravstveni dom ni imel nobene pravne podlage, da bi s prostimi sredstvi ravnal tako, kot je.

Obsojena za zlorabo položaja

Po končanem dokaznem postopku je sodišče Kalan Živčečevo spoznalo za krivo zlorabe položaja in jo obsodilo na desetmesečno pogojno kazen zapora s preizkusno dobo treh let, plačati pa bo morala tudi stroške kazenskega postopka in sodno takso.

V obrazložitvi je sodišče med drugim zavrnilo tezo obrambe, da so se podobnih, celo bolj tveganih in manj zavarovanih poslov lotevali že direktorji ZD Izola pred Kalan Živčečevo in tezo, da ji takega posla tudi ni odsvetoval Matej Indihar, ki je bil v spornem obdobju svetovalec v zdravstvenem domu Izola. Ta je kot priča namreč povedal, da se je leta 2010 v ZD Izola ukvarjal z javnimi naročili, letnimi poročili o poslovanju, hkrati pa je svetoval pri nekaterih poslovnih odločitvah. S konkretnim poslom med ZD Izola, podjetjem Mabra in Poštno banko Slovenije ni bil seznanjen, je pa Živčec Kalanovi na splošno svetoval, da je treba pri tovrstnih poslih depozite dobro zavarovati, saj finančne ustanove, torej tudi banke, leta 2010 niso bile več povsem varne.

Razočarana nad obsodilno sodbo

»Če je v naši državi nekdo lahko obtožen in nato obsojen za to, ker je svojemu podjetju priskrbel finančno korist, potem verjetno noben direktor ni več varen,« je po izreku sodbe povedal zagovornik Kalan Živčečeve, odvetnik Mitja Jelenič Novak, ki je tudi že napovedal pritožbo zoper sodbo, v zaključnem govoru pa poudaril, da opis dejanja, ki ga je tožilstvo očitalo Kalan Živčečevi, nima vseh zakonskih elementov kaznivega dejanja, poleg tega pa tožilstvu ni z ničemer uspelo dokazati naklepa.

»Izjemno razočarana sem nad to sodbo, ki postavi v zelo neprijeten položaj praktično vsakega direktorja javnega zavoda v tej državi, ki želi narediti nekaj dobrega za svoj zavod,« je po izreku sodbe na ljubljanskem okrajnem sodišču dejala Kalan Živčečeva. Dodala je, da je bil posel izpeljan natančno in skrbno. Zdravstveni dom je prejel 10.000 evrov obresti in vrnjen depozit. »Sodišče tega ni prepoznalo kot korist zdravstvenemu domu, ampak me je obsodilo za nekaj, kar je v nasprotju s pravom in nima pravnega temelja.«