Gostinka denar ukradla, a ga ni prala

Krško – V ponovljenem postopku je sodišče gostinki Ane Šišić za veliko tatvino dosodilo eno leto in deset mesecev zapora, kar je 16 mesecev manj kot prvič. Obsodilo jo je namreč zgolj za veliko tatvino, ni pa tožilstvu uspelo dokazati, da je šlo pri tem tudi za pranje denarja.

Pred tremi leti se je na bančnem računu krške gostinke Ane Šišić nenadoma znašlo dobrih 33.000 evrov. Denar je bil na njen račun nakazan prek POS-terminala v njenem lokalu Princesain, in sicer z bančne kartice starejšega Ljubljančana, ki so ga nekaj dni pred tem obiskale tri neznane osebe in spraševale, ali ima kaj za prodajo. Ljubljančan je šele čez čas ugotovil, da mu je zmanjkala bančna kartica s priloženo kodo PIN.

Kartica je po tem, ko je na poti iz Ljubljane do Krškega z nje že bilo dvignjeno nekaj denarja, končala v lokalu Princesain, ki je last Ane Šišić. Šišićeva se je takoj lotila akcije in najprej je z ukradene kartice hotela na svoj račun prenakazati kar 50.000. A očitno na njej ni bilo toliko denarja, zato transakcija ni uspela. Dela se je zato lotila postopno. Najprej je na svoj račun nakazala 3500 evrov, pozneje pa še okroglih 30.000. Napovedala je obisk na banki in naslednji dan poravnala položnice ter dvignila 14.900 evrov. Če bi dvignila še sto evrov več, bi moral biti o tem obveščen urad za preprečevanje pranja denarja. Z banko se je dogovorila, da bo naslednji dan dvignila še 15.000. Toda Ljubljančan je vmes ugotovil, s kakšnim namenom so ga obiskali neznanci in tatvino kartice prijavil na policijo. Gostinko so tako naslednji dan na banki pričakali policisti.

Pravljice in izgovori

Šišićeva krivde ni priznala, saj v življenju še nikoli ni nikomur nič vzela in tudi nikogar nagovorila, naj ukrade bančno kartico in ji jo prinese. Teh 33.000 evrov ji je dolgoval Mario oziroma Marino Šušnjara iz Zagreba, ki je bil njen dolgoletni gost, ki pa ni sproti plačeval svojih zapitkov. »Naročil mi je, naj vse, kar on spije, zapišem v zvezek. Tako bi varčevala in bi mi on pozneje dal avtomobil,« je neverjetne zgodbe razlagala gostinka. Z avtomobilom ni bilo nič, se je pa zato nekega junijskega dne pred tremi leti v lokal prismejal cenjeni gost z bančno kartico in velel, naj poravna z nje vse, kar ji je dolžan. »Ko mi je Marino izročil kartico, nisem niti pomislila, da bi bilo z njo kaj narobe. Ko bi vsaj kaj posumila! Tako pa sem si uničila ime in podjetje,« je na sodišču tarnala Šišićeva. Svoje ime je sicer umazala že davno pred tem, saj je bila pred leti skupaj z možem zaradi spravljanja žensk v suženjsko razmerje in zaradi naročila umora moža obsojena na dolgoletno zaporno kazen.

Ko bi moral Šušnjara na sodišče kot kronska priča, so se za njim izgubile vse sledi. Obtoženka ga je iskala sama, v neurju je tavala po Zagrebu in po Kvaternikovem trgu, kjer naj bi domnevno bival, a ga ni našla, po zaprosilu sodišča je po njem poizvedoval Interpol, a ga tudi ni izsledil. Šišićeva je nato »neuradno« izvedela, da je možakar v tujski legiji in da se bo menda še letos vrnil in jo tako rešil vsega hudega. A sodnik Gojmir Pešec je imel dovolj njenih pravljic in izgovorov ter jo obsodil na leto in deset mesecev zapora. Plačati mora še 7200 evrov kazni, bar Princesain pa 12.000. Ni jim pa uspelo Šišićevi dokazati pranja denarja, zato je na prvem sojenju dobila 16 mesecev višjo kazen. V ponovljenem postopku je bila te obtožbe oproščena. Sodba še ni pravnomočna.