Gradnjo šentviškega predora bodo vendarle preiskali

Ljubljana – Medtem ko je sklep o preiskavi za šesterico – Aleša Hojsa, Tomislava Nemca, Rajka Siročiča, Abdona Peklaja, Žana Jana Oplotnika in Boštjana Riglerja – zaradi domnevnega preplačila gradnje predora Šentvid, pravnomočen, o uvedbi preiskave za nekdanjega prvega moža Primorja Dušana Črnigoja odloča višje sodišče.

Potem ko je zunajobravnavni senat zavrnil neposredno obtožnico iz junija 2012, v kateri je specializirano tožilstvo osmerici očitalo domnevno sporno financiranje gradnje šentviškega predora in oškodovanje državnega proračuna, je specializirano tožilstvo konec 2012 vložilo zahtevo za preiskavo. V središču preiskave naj bi bile po neuradnih podatkih pogodbe za gradnjo šentviškega predora, ki jih je v letih 2007 in 2008 Dars sklenil s konzorcijem SCT-Primorje.

V prvotni obtožbi so se poleg nekdanjega člana uprave Darsa Aleša Hojsa, nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja in nekdanjega predsednika uprave Primorja Dušana Črnigoja znašli tudi nekdanja predsednika uprave Darsa Tomislav Nemec in Rajko Siročič ter nekdanji člani uprave Abdon Peklaj, Žan Jan Oplotnik in Boštjan Rigler. Obtožnica naj bi se nanašala predvsem na ugotovitve računskega sodišča, ki je nepravilnosti pri gradnji predora v reviziji ugotovilo že marca 2009. Projekt dvocevnega predora se je namreč po razširitvi s prvotnih 48 milijonov evrov podražil na 135 milijonov evrov.

Tožilstvo tako po dosedanjem poročanju medijev očita Siročiču in Peklaju, da sta pogodbo podpisala mimo zakonodaje o javnem naročanju in da Dars od SCT ni zahteval popusta pri razširitivi leve cevi, kar naj bi pogodbeno vrednost predora povečalo za 8,3 miljona evrov. Takratna uprava Dars pa naj bi bila položaj zlorabila tudi junija 2007, ko je z aneksom priznala SCT za 9,5 milijona evrov dodatnih stroškov pri izkopu zaradi zahtevnejše geološke zgradbe. Ko je 2007. vodenje Dars prevzel Nemec, naj bi bila uprava s SCT sklenila 6,1 milijona evrov vredno pogodbo o poravnavi.

Dars očitke o nepravilnosti pri vodenju tega posla zanika, obramba nekaterih obdolženih pa je prepričana, da je izvirni greh slabo pripravljen razpis oziroma nedorečena razpisna dokumentacija, zaradi izsiljevanja cen in rokov izvedb izvajalcev pa da so bili odgovorni iskali najboljšo rešiitev za zaključek gradnje predora.

Za Zidarja postopek izločen

Preiskovalni sodnik je po zaslišanju obdolžencev septembra lani ugodil zahtevi tožilstva, a le za preiskavo šestih oseb, ni pa se strinjal z uvedbo preiskave zoper Zidarja in Črnigoja, zato je zahtevo za preiskavo glede njiju predal v odločanje zunajobravnavnemu senatu. Ta mu je pritrdil, tako da je sklep o preiskavi zoper šesterico pravnomočen, medtem ko je senat zahtevo za preiskavo zoper Dušana Črnigoja zavrnil, pojasnjuje predstavnica za stike z javnostjo ljubljanskega okrožnega sodišča Mateja Jazbec. O nestrinjanju preiskovalnega sodnika z zahtevo za preiskavo zoper Ivana Zidarja pa senat ni odločal, ker je preiskovalni sodnik postopek zoper Zidarja izločil, še dodajajo na sodišču. (Spomnimo, da je Zidar po ugotovitvah izvedencev nezmožen za spremljanje sojenj.)

Specializirano tožilstvo se je zoper odločitev senata o zavrnitvi zahteve za preiskavo zoper Črnigoja pritožilo in o njej sedaj odloča višje sodišče, nam je potrdil Črnigojev odvetnik Gorazd Fišer. Tako še ni jasno, ali bo Črnigoj zaradi šentviškega predora vendarle v kazenskem postopku ali ne.