Grims: Objava je najbolj prizadela družino

Ljubljana – »Še vedno sem prepričan, da je bila fotografija objavljena iz čiste človeške zlobe,« je v pravdi, s katero zaradi objave družinske fotografije Grimsovih poleg fotografije družine Josepha Goebbelsa od tednika Mladina zahteva 40.000 evrov odškodnine, dejal poslanec SDS Branko Grims.

Grims je na sodišču povedal, da ga je objava osebno izredno prizadela in ponižala, čeprav je v politiki razvil debelo kožo. Vse skupaj je še toliko hujše, ker je objava močno prizadela tudi njegovo družino, v nevzdržen položaj pa ga spravlja dejstvo, da je pri poskusih, da bi družino zaščitil, tako rekoč nemočen. Otroci so pred tem radi hodili v šolo in se z vrstniki dobro razumeli, takoj po objavi pa so začeli hoditi domov v solzah, saj so postali tarča šikaniranja in zbadanja drugih otrok, kar traja še danes. Poleg tega se z njim nočejo več kazati v javnosti, ker se bojijo novih nesramnih pripomb in provokacij.

Kot je razložil, je bil tarča posmeha tudi sam, v parlamentu in drugje. Od pripomb o nacistih, do zelo resnih političnih diskvalifikacij, ki jih je bil in jih je še deležen pri svojem političnem delu. Dodal je, da je imela objava fotografije hude posledice za njegovo zdravje in jih ima še vedno, spoprijema se namreč z nespečnostjo, živčnostjo in stalnim stresom.

Poslanci opazili spremembe

»Močno se je spremenil, začel se je zapirati vase, precej je tudi shujšal,« je posledice objave fotografije opisala Grimsova poslanska kolegica Iva Irgl, ki je med drugim dejala, da so prizadetost in ogorčenje občutili tudi njegovi strankarski in poslanski kolegi ter prijatelji. Po njenih besedah Grims svoje delo sicer opravlja skrajno profesionalno, vendar je pri tem bolj previden. »Psihično in fizično smo popolnoma na tleh, najhujše pa je, da ne delujemo več kot družina,« je povedala Grimsova žena Martina Dragoš Grims.

Grims je zoper tednik Mladina vložil tožbo zaradi objave v satirični rubriki Mladinamit, kjer je bila pod naslovom Ni vsak dr. G že dr. Goebbels objavljena fotografija Branka Grimsa z ženo in tremi otroki pod fotografijo nacističnega ministra za propagando z ženo in tremi otroki. Objava je marca 2011 dvignila precej prahu, na Mladini pa so med drugim poudarili, da je bila fotografija Grimsove družine posneta na Brezjah, kjer leto za letom sedi v prvi vrsti, namenjeni politikom. Pravda se bo z zaslišanjem Mira Petka nadaljevala konec januarja.

Mladina se je obrnila na ustavno sodišče

Okrožno sodišče je tožbi zakoncev najprej sicer zavrnilo, a je višje z vmesno sodbo ugodilo zahtevku Martine Dragoš Grims, ki se nanaša na plačilo denarne odškodnine (včeraj smo poročali, da se je zadeva končala s poravnavo). Delno je spremenilo tudi sodbo glede Branka Grimsa, in sicer je Mladini naložilo objavo opravičila in sodbe, medtem ko je v delu, ki se nanaša na odškodnino, sodbo razveljavilo in vrnilo okrožnemu sodišču v novo presojo. Takšnima odločitvama je nato pritrdilo še vrhovno sodišče.

Ker so pri Mladini prepričani, da je odločitev vrhovnih sodnikov, da je tednik z objavo presegel dopustne meje, napačna, so zoper sodbo vrhovnega sodišča v primeru tožbe Branka Grimsa vložili ustavno pritožbo zaradi kršitve ustavne pravice do svobode izražanja.

Pooblaščenka Mladine Jasna Zakonjšek opozarja, da je Grims eden najpomembnejših politikov v državi in poleg Janeza Janše eden najvidnejših in najbolj vplivnih članov SDS, zato mora trpeti javno kritiko, ki je lahko veliko bolj ostra in groba, kot bi smela biti, če bi šlo za običajnega človeka. Odvetnica prav tako poudarja, da Grims, ki sam ali prek politične stranke, ki jo predstavlja, ostro, negativno in grobo kritizira delovanje drugih, pri čemer uporablja izraz fašizem in primerjave z nacizmom, ne more trditi, da gre za protipraven poseg v njegovo čast in dobro ime, ko je njegovo delovanje predmet ostre, grobe in negativne kritike.

Vrhovno sodišče je namreč sprejelo stališče, da navedene okoliščine ne morejo opravičiti tako grobe primerjave njegove družine z družino Josepha Goebbelsa, in prav v tem odgovoru se kaže napačno razumevanje zadeve, poudarja Zakonjškova. »Pri objavi obeh fotografij v satirični rubriki Mladinamit v okviru prispevka Ni vsak dr. G. že dr. Goebbels ne gre za primerjavo ene družine z drugo, ampak za kritiko politikovega ravnanja, ki, enako kot Goebbels, uporablja svojo družino za doseganje priljubljenosti med volivci.« Odvetnica je prepričana, da bralec ni imel nobenega razloga, da bi objavo fotografij razumel kakorkoli drugače kot kritiko politikovega ravnanja, kakršnakoli drugačna razlaga pa je iztrgana iz konteksta in zanjo tednik ne more odgovarjati.

Objavo treba razumeti v kontekstu

Odvetnica opozarja na širši kontekst objave, saj je bil v isti številki tednika poleg fotografij objavljen uvodnik, ki je kritiziral metode Grimsovega političnega delovanja, prav tako so bili v naslednji številki objavljeni članki, ki dodatno in širše pojasnjujejo namen objave fotografij, ki je po mnenju Mladine sicer že dovolj jasen ob branju prispevka. »Če se objave fotografij upoštevajo brez konteksta, je res možno, kot trdi vrhovno sodišče, da zaživijo kot samostojna celota in pri ljudeh lahko spodbudijo zelo različna razmišljanja«, a je treba ravno zato upoštevati kontekst objave, to je naslov in besedilo nad obema fotografijama, pa ga vrhovno sodišče ni, ampak ga je obravnavalo ločeno in je zato objavi fotografij pripisalo sporočilo, ki ga ni imela. Ne nazadnje je vrhovno sodišče spregledalo, da v okviru pravice do svobode izražanja ni varovana le vsebina, temveč tudi oblika izražanja, ko je kot protipravno ocenilo samo objavo fotografij, ne pa tudi besedila nad njima. Prav tako ni upoštevalo stališča o satiri iz deklaracije Sveta Evrope o svobodi politične razprave v medijih, kjer je poudarjeno, da je v satiri dovoljeno še več pretiravanja in celo provokacije kot sicer, če le javnost ni zavedena glede dejstev, kar pa se v tem primeru ni zgodilo.