Tiskane izdaje
Osijek − Potem ko je februarja 2013 v hrvaški javnosti izbruhnila razvpita osiješka afera Grobarji, se začetek sojenja končno približuje. Datum bo znan 12. marca, potem ko bodo na predobravnavnem naroku predložili svoje dokaze obramba in tožilstvo.
Na zatožno klop bo sedlo 14 grobarjev in pogrebnikov podjetja Ukop, starih od 28 do 61 let, je poročal spletni Jutarnji list. Za kaznivo dejanje prikrivanja je ovadena tudi 27-letna ženska, ker je večkrat prodala ukradeno zlatnino.
Morbidna zgodba se je začela, ko je odkupovalcem zlata postajalo vse bolj sumljivo, da so nekateri posamezniki pogosto prinašali v odkup različen nakit. Ko je nekega dne prišel prodat zlatnino moški, ki je bil v delovni obleki z napisom pogrebnega podjetja, je zlatar poklical na policijo in začela se je večmesečna preiskava.
Nad ugotovitvami, ki jih je prinesla, so bili vsi presenečeni, saj so se s tatvinami vrednih predmetov, ki so jih odnesli s seboj v grob pokojniki, menda ukvarjali skoraj vsi v pogrebnem podjetju, ki so imeli neposreden stik s trupli.
Osumljenci naj bi polnih 20 let kradli pokojnikom zlate prstane, ogrlice, zapestnice, ure ... Preiskovalci so pri nekaterih osumljencih našli celo klešče za zobe, zato sumijo, da so s trupel kradli tudi zlate zobe. Med zaslišanji osumljencev je tudi prišlo na dan, da so poleg zlata in nakita kradli tudi oblačila in jih pozneje preprodajali.
Trupla so osumljenci oskrunili takoj po tem, ko so se svojci v mrliški vežici še zadnjič poslovili od pokojnika in so krsto zaprli ter pripravili za pokop, prisvojili pa so si tudi zlatnino s starejših posmrtnih ostankov, ki so jih našli v grobovih, ki so jih morali prekopati.
V preiskavi so menda nekateri osiješki »maratonci«, kot se jih je prijelo ime, povedali, da v zlatarno niso nikoli šli skupaj, ampak vsak posebej, nato pa so si izkupiček razdelili. Denar od prodaje so trošili za nakup cigaret, piva, čevapčičev in bonov za mobilni telefon, zapravljali so tudi v stavnicah.
Med preiskavo so zaslišali tudi direktorja pogrebnega podjetja. Povedal je, da v času, ko naj bi potekala ta dejanja, ni bilo pravilnika, ki bi določal, kam s predmeti pokojnikov, ki jih grobarji najdejo v grobovih, ki jih kopljejo. Prav tako tudi ni obstajal urad za najdene predmete, kamor bi jih shranili.
Obramba trdi, da je obtožnica nepopolna. Vprašuje se, kdo je lastnik ukradenih stvari, saj zato, da se zgodi tatvina, mora imeti predmet lastnika, v tem primeru pa se tega ne ve. Obtožnica ne govori o številu okradenih pokojnikov, imena potencialnih oškodovancev niso znana, niti grobovi, iz katerih naj bi bilo kaj ukradeno. Preiskovalci tudi nimajo dokazov, koliko sploh je bilo tatvin vseh skupaj, in tudi ne, kake vrednosti so ukradeni predmeti.
Deljena so tudi mnenja drugih pravnikov. Nekateri zagovarjajo, da so predmeti, najdeni v grobovih, zapuščeni, in torej njihova prisvojitev ni tatvina. Sploh, če so stari več kot sto let. Drugi pa so prepričani, da gre za veliko tatvino, saj pokojnikova lastnina preide na naslednike.
