Grozil jima je odvzem licence

Nekdanjima šeficama Probanke tretji član uprave Vito Verstovšek na sodišču dal prav.

Objavljeno
15. januar 2015 18.50
Romana Pajenk in Milana Lah na sodišču, 18.12.2014, Maribor
Robert Galun, Maribor
Robert Galun, Maribor
Maribor – Z zaslišanjem prič se je nadaljevalo sojenje nekdanjima prvima damama Probanke Romani Pajenk in Milani Lah, ki da sta se lotili domnevno sumljive dokapitalizacije. Kakšnih konkretnih očitkov na njun račun iz ust prič ni bilo slišati.

Prvi priči, pravnik Nenad Novaković in ekonomistka Elica Koprivnikar, sta prišli iz Banke Slovenije (BS). Novaković je uvodoma povedal, da so inšpektorji BS pregledali poslovanje Probanke in ugotovili, da ima sklenjene opcije za odkup podrejenih obveznic z določenimi strankami, ki pa niso knjižene. BS je zatem vložila ovadbo.

Pajenkovi in Lahovi okrožni državni tožilec Luka Moljk očita, da sta, prva kot predsednica, druga pa kot članica uprave, z izdajo podrejenih obveznic trem gospodarskim družbam ponujali prepovedano finančno asistenco in zagrešili kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Zaradi kapitalske podhranjenosti je namreč Probanka leta 2010 izdala podrejene obveznice, ki so jih kupili trije poslovni partnerji banke.

Družba Šumer je kupila za 1,2 milijona evrov obveznic, Adriatic Slovenica za 1,4 milijona, Železarna Ravne - Monter Dravograd pa za 1,1 milijona. Ob tem sta Pajenkova in Lahova, jima očita tožilec, tem podjetjem baje obljubili, da bo Probanka, če bodo zašla v finančne težave, obveznice od njih odkupila.

Ohranjanje položaja?

A to še ni bilo vse. Jeseni 2011 je sledila nova dokapitalizacija, takrat s prodajo delnic banke. Podjetji Bauimex in Litostroj jeklo sta kupili za po milijon evrov delnic, Stanovanjska zadruga Smreka pa za pol milijona. Denar jim je v obliki posojila zagotovila Probanka, Pajenkova in Lahova pa sta jim menda obljubili pomoč pri iskanju kupca, če bi želeli delnice prodati, vztraja tožilec. S takšno dokapitalizacijo (v obeh primerih) sta po prepričanju tožilstva ohranili visok položaj v banki, saj jima je grozil odvzem licence.

Elica Koprivnikar iz BS je pojasnila, da se kapital banke zmanjša, če ta odkupi svoje obveznice. Na vprašanje tožilca, ali je kapitalska neustreznost tako močan razlog, da vodi v razrešitev članov uprave, pa je kratko odgovorila: »Da.« A zagovornik Pajenkove, odvetnik Mihael Jenčič, se s tem ni sprijaznil. Zanimalo ga je, ali bi uprava brez licence ostala v vsakem primeru, pa če bi si močno prizadevala doseči kapitalsko ustreznost in ji morda ne bi uspelo ali pa ne bi storila prav nič. Jasnega odgovora ni dobil.

Na prostor za priče je stopil še bivši član uprave Probanke Vito Verstovšek, zadolžen za komercialno bančništvo, zato se z dokapitalizacijo ni ukvarjal. Trdi, da je nekatere predstavnike omenjenih podjetjih spoznal šele jeseni 2012, ko je po odhodu Pajenkove in Lahove ostal v novi upravi banke.

Kljub temu bivšima kolegicama ni zabil noža v hrbet. Meni namreč, da tovrstni način iskanja svežega kapitala ni sporen, vse da je potekalo v skladu z zahtevami regulatorja. Do menjave uprave tudi ni videl pisnih dogovorov s podjetji, a se je dal podučiti, da takšne pogodbe niso kaj več kot pisma o nameri in so nezavezujoče.