Halo, 112! Tudi do 700 bolj ali manj nujnih klicev na dan

V nekaterih primerih uslužbenci centra za obveščanje težko ohranijo resen glas.

Objavljeno
05. avgust 2013 16.24
imo GASILCI-ILUSTRACIJA
Barbara Petek, Delo.si
Barbara Petek, Delo.si

Ljubljana – Na Regijskem centru za obveščanje Ljubljana na dan sprejmejo okrog 700 klicev ljudi, ki potrebujejo pomoč. Na številko 112 jih kličejo iz številnih vzrokov: zaradi prometnih nesreč, požarov, počenih cevi, poškodovanih pohodnikov in planincev … Nanje pa se obrnejo tudi tisti, ki opazijo nemočno, poškodovano ali poginulo žival, medveda, primrznjenega laboda, mačko na drevesu, srne, ki se sprehajajo po mestu, in podobno.

Anekdot imajo zaposleni na ljubljanskem centru za obveščanje na pretek. Tudi takšnih, ob katerih jim je bilo pri sprejemu klica na pomoč težko obdržati resen glas. Zgodilo se je na primer, da so dobili več klicev sprehajalcev, ki so nekoliko stran od jezera opazili labode. Ker je bila zima, so se najbrž zbali zanje ali pa se jim je zdelo le nenavadno, kaj ti labodi tam počno. Ko so na kraj dogodka prišli gasilci, so ti labodi seveda že odleteli drugam. Spet drugič so ljudje zaskrbljeno klicali, da so opazili mrtve žrebičke, pa se je pozneje pokazalo, da so le spali. Tudi krave, ki so se pozimi zadrževale zunaj na nizkih temperaturah, so nekaterim povzročale skrbi, zato so se obrnili na številko 112.

Odzivni čas: sedem sekund

Operaterji, v največjem regijskem centru v Ljubljani sta v eni izmeni zaposlena le dva, pokrivata pa širok pas od severne do južne meje, vsak klic obravnavajo kot nujnega, kar za klicatelja tudi je. In njihov odzivni čas je nemuden – največ sedem sekund traja, da o klicu obvestijo ustrezno službo – v primeru, da je na strehi obtičala mačka, so to gasilci, če je ob cesti poškodovana srna, lovci, če občan v gozdu opazi medveda, intervencijska skupina za hitro ukrepanje. Med vsemi klici, povezanimi z živalmi, je največ ravno zadnjih, sledijo pa reševanja mačk.

Jastna Pfeifer z ljubljanskega centra za obveščanje je pri tem poudarila, da je to drugo značilno predvsem za urbana središča. »Človek na vasi, ki vidi na drevesu mačko, ve, da če je lahko prišla gor, bo prišla tudi dol,« pravi Pfeiferjeva, ki svetuje, naj ljudje ljubljenčka, ki se je zaplezal, najprej poskušajo premamiti s koščkom salame ali kakšne druge dobrote, ki jo nastavijo pod drevo, in se umaknejo. Žival, ki je še prestrašena, se bo prej ali slej »rešila« sama, le kanček spodbude potrebuje. Nikakor pa s poskusi reševanja ne ogrožajte še svojega življenja.