Tiskane izdaje
Za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja je zagrožena zaporna kazen enega do osmih let, po priznanju Tovšakove pa je dve leti zapora predlagal državni tožilec Stanislav Pintar, medtem ko sta zagovornik Tovšakove Boris Kanduti in Tovšakova pred izrekom poudarila, da je bil denar iz blagajne porabljen za poslovanje Vegradovih družb in se Tovšakova z njim ni osebno okoristila.
Ob tem je Tovšakova pojasnila, da so takrat reševali podjetje in da si zadnje leto pred propadom Vegrada ni izplačevala niti plače. Zatrdila je, da iz Vegradove blagajne ni pridobila niti evra in da ni šlo za naklepno dejanje, vse odločitve pa da je sprejemala transparentno in da ni skrivala nobenih dokumentov o poslovanju družbe.
Zanimivo je, da sodišče Tovšakovi ni naložilo tudi možne dodatne denarne kazni. Tovšakova je sicer pred izrekom kazni dejala, da priznava objektivno odgovornost, vendar je ob obrazložitvi kazni sodnica pojasnila, da je kazensko sankcijo utemeljila na njenem priznanju in ne na vrsti odgovornosti, je pa pri odmeri upoštevala njeno priznanje, slabše zdravstveno počutje in tudi, da se Tovšakova z denarjem iz blagajne ni okoristila sama.
»Upoštevala pa sem tudi pojasnilo stečajne upraviteljice Vegrada, da v blagajno oziroma delavcem Vegrada kot
njegovim upnikom nikoli ne bo vrnjeno 224.913 evrov, ki so jih sami zbrali za vzajemno pomoč,« je pojasnila Lešnikova. Ostaja pa dejstvo, je sodnica dejala Tovšakovi, »da ste nezakonito odrejali uporabo tujega denarja - denar delavcev«.
Če ne bi priznala, bi tožilec za Tovšakovo predlagal tri leta zapora
Po oceni tožilca so za izbiro in odmero kazenske sankcije pomembne zlasti naslednje okoliščine: Tovšakova je že bila obsojena v zadevi Čista lopata na zaporno kazen leto dni in dva meseca, zoper njo so v teku še drugi kazenski postopki pred Okrožnim sodiščem v Celju, in sicer sta pravnomočni obtožnici zaradi kaznivih dejanj goljufije na škodo EU in še ene goljufije, v teku so tudi preiskave zaradi zlorabe položaja ali pooblastil.
Pintar meni, da je glede na navedene okoliščine primerna le izbira zaporne kazni. Po njegovih navedbah je za očitano kaznivo dejanje predvidena kazen od enega do osmih let, običajno pa se izreka pogojna kazen ali zaporna kazen do štirih let. Na vprašanje, koliko bi znašala kazen za Tovšakovo, če ne bi priznala krivde, je tožilec odgovoril, da bi najbrž predlagal triletno zaporno kazen.
Glede na to, da je Tovšakova že obsojena v zadevi Čista lopata, je Pintar pojasnil, da danes sodišče prve stopnje kazni ni združilo. Izvenobravnavni senat sodišča pa lahko na posebnem naroku odloči o združitvi sankcij, kar pomeni, da skupna kazen ne sme dosegati seštevka vseh kazni in ne sme presegati absolutno najvišje kazni, a to je 30 let zapora.
Gabrielova vztraja pri tem, da je nedolžna
Branka Gabriel, ki je, tako kot Tovšakova, obtožena kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, vztraja pri tem, da ni kriva.
Obtožnica je Tovšakovo in Gabrielovo bremenila, da sta podrejeni delavki Majdi Volk naročili, naj več kot 400.000 evrov iz blagajne vzajemne pomoči nakaže na transakcijske račune družb Vegrad, Vegrad Projektivni biro in Vegrad Inde.
Del teh sredstev je bil namenjen družinama dveh umrlih delavcev. Tovšakova in Gabrielova sta delavca in podjetniški sindikat s tem oškodovali za okoli 220.000 evrov.
Tovšakova jutri spet na sodišče
Sredi marca je višje sodišče Tovšakovi potrdilo tudi prvostopenjsko kazen v zadevi Čista lopata - leto in dva meseca zapora ter 10.000 evrov stranske denarne kazni.
Jutri bo Tovšakova spet sedla na zatožno klop celjskega sodišča. Začenja se predobravnavni narok, povezan s pravnomočno obtožnico v primeru Rimkih term. Njej in soobdolženim očita kazniva dejanja goljufije na škodo EU, s čimer da so si prilastili 3,5 milijona evrov protipravne premoženske koristi.
