Na sojenju je Rado Vidic še povedal, da je, kot se spomni, nekaj materiala za vgradnjo priskrbel tudi Roman Horvat. Opravili so le približno polovico dogovorjenega posla in za svoje delo dobili plačilo. Odgovoril je še na vprašanje obrambe in povedal, da so na gradbišče, kjer so delali približno dva tedna, vedno hodili v delovnih oblekah Vegrada in se tja vozili s službenimi vozili z vidnimi napisi Vegrad.
Razbremenil
Manjše objekte delali pod okriljem večjih projektov
Vojko Arlič je med prenovo hiše opravljal funkcijo skrbnika projektov pri Vegradovem projektivnem biroju in je bil operativno odgovoren za vodenje prenove hiše Simone Dimic. S Horvatom v zvezi s to hišo ni nikoli govoril. Ali so bila dela plačana in kam je bil nakazan denar, Arlič ne ve. Kot je dejal, se o tem poslu ni pogovarjal s Tovšakovo, prav tako ne s Košičem, s katerim še vedno poslovno sodeluje.
Sodišču je razložil, da so manjše projekte, med katere je spadala tudi obnova hiše v Murglah, pogosto vodili pod okriljem večjih projektov, na koncu pa naredili obračun in stroške manjšega projekta ločili od večjega ter poračunali. Ali je bilo tako tudi v Murglah, ni znal natančno povedati, najbrž pa ne, kajti »to je bilo leta 2010, ko je Vegrad že dihal na škrge«, je odgovoril na vprašanje obrambe.
Simona Dimic je morala po izbruhu afere zaradi obnove hiše oktobra 2010 odstopiti kot vodja kabineta takratnega premiera Boruta Pahorja. Izkazalo se je namreč, da so hišo Dimičeve in njenega partnerja Horvata v ljubljanskem naselju Murgle obnavljali delavci Vegrada na stroške Vegrada z materialom, namenjenim gradnji ljubljanske soseske Celovški dvori. Kot je pred časom poročala komercialna televizija, naj bi posel julija 2009 sklenila Horvat in Košič v imenu Vegrada AM, Horvat pa se je s pogodbo, ki menda ni bila podpisana takoj, ampak šele po nekaj mesecih, zavezal, da bo plačal gradbena in obrtniška dela ter rekonstrukcijo hiše. Košič je za komercialno televizijo zatrdil, da ni bilo dogovorjeno, da Horvat ne bi nič plačal, saj da Vegrad ni ničesar »častil«. Toda Vegrad Horvatu ni poslal računa; tega je izdal šele stečajni upravitelj podjetja.
Tožilstvo obtoženim očita zlorabo položaja ali pravic
Tovšakovi, ki je bila v dosedanjih sodnih postopkih že obsojena na enotno kazen osem let zapora, in njeni desni roki Košiču obtožba očita zlorabo položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti v sostorilstvu (predvidena kazen je zapor od enega do osmih let), Horvatu pa napeljevanje k temu dejanju.