Tiskane izdaje
Ljubljana - Če se osredotočimo na Jugovzhodno Evropo, so naše ceste najvarnejše, če pa pogledamo vse države stare celine, pa smo nekje v zlati sredini, je pokazal projekt Sensor. Ta je pri nas potekal pod okriljem AMZS in Direkcije RS za ceste. Analiza je pokazala, da je v Sloveniji preveč odsekov v zelo slabem stanju, saj imajo le zvezdico ali dve, za dovolj varno cesto pa so potrebne najmanj tri zvezdice od petih.
»Naše ceste niso nevarne, ampak imajo večjo stopnjo tveganja za nesrečo,« je rezultate ocenjevanja slovenskih cest strnil Stanislav Zotlar z direkcije za ceste. Bolj kritičen do trenutnega stanja je Robert Štaba, generalni sekretar AMZS, ki pravi, da imajo odgovorni za slabe ceste ime in priimek. Okrcal je politike, ki v vseh teh letih niso postavili ne meril ne ciljev, ki bi jim sledili, da bi bilo na cestah manj mrtvih in hudo poškodovanih.
Kot zgled je postavil Nizozemsko, kjer so si v nacionalnem programu zastavili cilj, da bodo imele vse ceste tri ali več zvezdic po mednarodni metodologiji ocenjevanja cest z zvezdicami od ena (najslabše) do pet (najboljše). Gre za primerljive ocene varnosti avtomobilov Euro NCAP.
Z današnjo predstavitvijo rezultatov se je v Sloveniji uradno končal evropski projekt Sensor (South East Neighbourhood Safe Routes), v katero je bilo vključenih 12 držav Jugovzhodne Evrope. Med njimi se je Slovenija odrezala najboljše.
Poziv pristojnim
Rdeča nit projekta je bilo ocenjevanje in rangiranje cest glede na stanje ter stopnjo tveganja prometnih nesreč. Cilj je vplivati na pristojne, da cest z visokim tveganjem za nesreče ne bi bilo več, ali pa vsaj precej manj. Vendar je ob vse večjemu klestenju sredstev za obnovo in gradnjo cest vprašanje, če bodo pristojni poziv slišali, kaj šele mu prisluhnili.
Razumljivo so tako drugod po Evropi kot Sloveniji najvarnejše avtoceste in hitre ceste. Tu je navkljub gostoti prometa in višjim hitrostim najmanjše tveganje za nesrečo, saj je infrastruktura najboljša. Veliko cest v Sloveniji ima tri zvezdice, kar po besedah Jureta Kostanjška, sekretarja za vzgojo in varnost v cestnem prometu AMZS, nikakor ni slab rezultat, saj še tako dobre dvosmerne ceste brez ločenih voznih pasov zaradi metodologije težko dosežejo več kot tri zvezdice. Prav tako določeni avtocestni odseki pri nas dosežejo največ tri zvezdice zaradi nekoliko višjih dovoljenih hitrosti, kot so denimo v kakšni drugi evropski državi z zavidljivo prometno varnostjo, denimo na Švedskem.
Obstajajo ukrepi, ki niso predragi
Bolj zaskrbljujoče so z zvezdico ali dvema ovrednotene ceste, ki pa jih ni malo. Za boljšo predstavo, kakšnih 60 odstotkov s posebnim vozilom pregledanih in ovrednotenih glavnih in regionalnih cest ima samo eno ali dve zvezdici, kar pomeni izredno veliko tveganje za nesrečo. Glavnih in regionalnih cest, ki bi si zaslužile najboljšo oceno, pa ni.
Kostajnšek je kot strokovnjak za ceste poudaril, da določeni ukrepi za izboljšanje varnosti sicer stanejo, a ne vsi. »Varnostne ograje, odstranitev ali zaščita ovir v obcestem pasu, ropotne črte, optično vodenje s talnimi označbami, ureditev križišč, ...« je nekaj razmeroma poceni ukrepov, ki bi po Kostajnškovem prepričanju imeli vzpodbudne rezultate na prometno varnost.
Strokovnjaki so izračunali, da bi z najnujnejšimi ukrepi za posodobitev in vzdrževanje cest in letno investicijo 8,5 milijona evrov v 20 letih obvarovali kar 4790 ljudi pred smrtjo ali hudimi poškodbami. Ker vsaka huda nesreča za seboj prinese še vrtoglave stroške, pa bi država na račun vlaganja v varnost dolgoročno precej privarčevala.
Prometne nesreče namreč niso le velika človeška, ampak tudi precejšnja ekonomska katastrofa. Medtem ko duševne bolečine nimajo cene, pa so državni proračuni zaradi posledic prometnih nesreč ob vrtoglave zneske. Ocene so, da so stroški, ki jih nosi celotna družba zaradi posledic najhujših prometnih nesreč, zelo visoki.
V Evropski uniji so leta 2011 znašali vrtoglavih 130 milijard evrov. Če k temu prištejemo še trajne psihične posledice svojcev in prijateljev umrlih ali trajno zaznamovanih, to kar kliče k ukrepanju.
Specializirano vozilo in dva udeleženca žrtve slabe ceste
Pregled in ovrednotenje 3200 kilometrov slovenskih cest je potekalo s sodobnim kominiranim vozilom AMZS, s katerim so posneli in z napredno programsko opremo analizirali ceste ter jim določili varnostno oceno. Prav neverjetno pa je, da je bilo omenjeno specializirano službeno vozilo AMZS uničeno sredi septembra, ko ga je v neposredni bližini centra varne vožnje odnesel narasel potok Bolska. V nesreči sta življenje izgubila 30-letni Miha Baloh in njegova 17-letna sestrična Lara Safran. In prav slaba cestna infrastruktura je sokriva, da sta življenje izgubila dva sodelavca AMZS.
Za varno pot do cilja so potrebni dober šofer, varno prevozno sredstvo in primerna infrastruktura. O tem je Robert Štaba jasen: »Lahko si izberemo dobro šolo vožnje, znanje izpopolnjujemo na treningih varne vožnje, mogoče si lahko kupimo dober in varen avto, vprašanje pa je, če si lahko izberemo tudi dobro cesto.« Res je, da na določenih poteh lahko namesto vijuganja po manj varnih regionalnih cestah zavijemo na varnejšo avtocesto, so pa še vedno odseki, kjer nimamo izbire.
