Iskanje koroške deklice: otrok je največja žrtev

Policisti so očeta koroške deklice, ki so ga v torek po hišni preiskavi priprli, sinoči pripeljali pred preiskovalnega sodnika.

Objavljeno
23. junij 2011 20.48
Posodobljeno
24. junij 2011 08.00
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Ali se je ta odločil, da bo za 31-letnika iz Mežice odredil nadaljnje pridržanje, do zaključka redakcije še ni bilo znano. Tako tožilci kot policija zagotavljajo, da primer štiriletnice že ves čas obravnavajo prednostno, vendar mama, kljub pravnomočni odločbi in ovrženim sumom zlorab, svoje hčere ni videla že od lanskega oktobra.

Policija preverja vsa dejstva, aktivnosti intenzivno potekajo, a o podrobnostih zaradi interesa preiskave ne moremo govoriti, so nam s celjske policijske uprave odgovorili na vprašanje, kako nameravajo v prihodnosti ukrepati, da bi našli štiriletnico, ki je po nekaterih informacijah celo v tujini. Tudi vodja slovenjgraškega okrožnega tožilstva Jelka Štumberger Mlakar je napovedala, da bo tožilstvo ravnalo, tako kot doslej, v okviru tožilske pristojnosti in bo zadevo še naprej obravnavalo prednostno. Očetovi zagovorniki se bodo predvidoma pritožili na postopek odvzema prostosti.

»Kaže, da se je tožilstvo odločilo raziskati sum kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe. Glede na očitno namensko skrivanje otroka, ki so ga skrbno načrtovali, pri čemer očetu pomaga kar lepa ekipa ljudi, smo na ukrepanje dolgo čakali,« je komentiral materin odvetnik Miran Kos, ki se mu zdi žalostno, da je družba hitra in angažirana, ko se raziskuje kak rop, »sistem pa se ne zgane bolj, ko se kvarita otrokovo življenje in njegov normalni razvoj«.

»Tožilstvo je organ, ki vodi te postopke. Dojeti bi morali, kaj se dogaja. Če kdo ukrade 200 evrov, bo takoj hišna preiskava, tukaj pa gre za otrokovo življenje in zdravje, a je bila preiskava po tolikih mesecih šele v torek,« je Kos konkretno pokazal, kdo se je po njegovem mnenju odzval prepočasi. Sodišče je namreč že lani poleti deklico dodelilo v vzgojo, varstvo in oskrbo materi, a je potem oče proti njej in dedku vložil ovadbo zaradi domnevne spolne zlorabe, ki pa jo je tožilstvo maja ovrglo. Nekdanji partner je materi kljub temu od lanskega maja stike s hčerjo dovolil le dvakrat, nazadnje jo je videla jeseni. Med laično javnostjo se pogosto postavlja vprašanje, kako je mogoče, da se kljub pravnomočnim sodnim odločbam ne zgodi prav veliko.

Otrok ni lutka

»Zagotovo je otrok ob bojih staršev zanj – še zlasti ker vedno vsakdo trdi, da je to, kar dela, prav – najbolj prizadet in največja žrtev nerazumevanja, razhoda, nekritičnosti,« je komentirala Vlasta Nussdorfer, predsednica društva Beli obroč za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Do ravnanja institucij se ni opredeljevala, saj kot višja državna tožilka odprtih postopkov ne more komentirati, zagovarja pa stališče, da mora država otroka ščititi pred vsakršno obliko nasilja in neprimernega ravnanja z njim, »tudi in zlasti če gre za starše, skrbnike, osebe, ki jim je zaupan v vzgojo, varstvo in oskrbo«. »To je odgovornost družbe do najšibkejše skupine,« je dejala Nussdorferjeva, ki je prepričana, da je treba odločbe sodišča spoštovati.

»Vendar imamo slabe vzore. Marsikdo jih ne, vsevprek se kritizira, vsakdo trdi, da je odločba, ki je njemu v škodo, konstrukt, rezultat politike, slabega delovanja sodišč,... Ko je zadeva pravnomočna, jo je pač treba sprejeti,« je odločna predsednica društva Beli obroč, ki meni, da je, ko gre za dobro otroka, nujno povezovanje institucij, zlasti centra za socialno delo, policije in tožilstva, sodišče pa mora ostati nepristransko »na svojem piedestalu«.

Vlasta Nussdorfer ocenjuje, da ima otrok zaradi tako nespametnega ravnanja staršev zagotovo posledice. »Takšnega obdobja v njegovem življenju preprosto ni mogoče izbrisati. Otrok ne razume, zakaj se mu svet nenadoma spremeni, nima več stikov z vrstniki, zakaj mora živeti skrito, zakaj enega od staršev ne videva. Psiha otroka je najbolj ranljiva. Vse, kar doživi v otroštvu, zaznamuje njegovo življenje. O tem so si vsi strokovnjaki edini,« je opisala in dodala, da žal prepogosto ostajajo otroci »talci« svojih staršev, družba pa le nemočno opazuje. »Otrok ni lutka, ni bitje, ki ga lahko starši prestavljajo sem in tja, vse v imenu velike 'ljubezni' in skrbi zanj,« je sklenila predsednica Belega obroča.