Iz Jožeta Pirjevca v G. Pierazzija in nazaj

Boštjan M. Turk je Jožeta Pirjevca označil za renegata. Pirjevec: Sprememba imena v slovensko je v tistem času terjala strašanski pogum.

Objavljeno
28. maj 2014 15.07
Posodobljeno
28. maj 2014 21.00
LJUBLJANA 21.05. 2012 Svetovni slovenski kongres. Okrogla miza Zbora za republiko na temo ali skupna evropska valuta drzzavam sse dovoljuje proraccunski primanjkljaj. Andrej Zorko Andrej Vizjak Bosstjan Turk in Andrej Umek. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Mitja Felc, kronika
Mitja Felc, kronika

Ljubljana - Kazalo je že, da bo po prvi glavni obravnavi postopek proti obtoženemu Boštjanu M. Turku zrel za razsodbo, a je sodnica sklenila, da mora zasebni tožilec zgodovinar Jože Pirjevec posredovati prevod treh uradnih italijanskih dokumentov. Sicer pa je Turk v zagovoru zanikal, da bi s člankom v reviji Reporter Pirjevca razžalil.

Univerzitetni učitelj in redni kolumnist v reviji Reporter Boštjan M. Turk je v članku Referenti in renegati zgodovinarju Jožetu Pirjevcu očital, da je poitalijančil svoje ime. Avtor članka na široko razpreda o imenih Giuseppe Pierazzi, Jože Pierazzi oziroma Jože Pirjevec. Gre seveda za isto osebo. Pirjevec je ocenil, da s tem ni prestopil ne le moralne meje, temveč tudi meje zakonitosti. Podal je zasebno tožbo zaradi razžalitve, še posebno, ker je prepričan, da ga je obtoženi namerno označil za renegata, kar je sinonim za nekoga, ki zanika svojo identiteto ali svojo vero. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa renegat pomeni odpadnik, navadno narodni.

Turk je namreč v spornem članku napisal, da je »Pirjevec stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainpetdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih del in ga suvereno podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil 'pravilnost fašistične raznarodovalne politike'.«

Obtoženi je zanikal, da bi zgodovinarja namerno razžalil, saj da je v citatih ogromno literarne podlage. Filozofiranja in literarne podlage je bilo precej tudi v zagovoru. A če strnemo, obtoženi vztraja, da je članek napisan preveč splošno, da bi oškodovanca lahko razžalil, predvsem pa nikjer ni dobesedno zapisal, da je Pirjevec renegat. Sodišču je pojasnjeval, da je pisal ad rem in ne ad personam.

Sprememba imena posledica fašističnega režima

Jože Pirjevec je na prostoru za priče pojasnil, kako je njegov oče po vojni sklenil, da bodo živeli na takratnem svobodnem tržaškem ozemlju, saj ni hotel, da mu vlada komunistični režim. Območje je potem prišlo pod italijansko upravo, Pirjevčevi so izgubili jugoslovansko državljanstvo, imena pa so jim poitaljančili, saj je tako zahteval fašistični režim. Zanika, da bi se iz Giuseppeja Pierazzija v Jožeta Pirjevca preimenoval šele leta 2011 ob izidu njegove knjige Tito in tovariši.

»Leta 1977 sem temu naredil konec in si najprej spremenil priimek, nato pa še ime, saj je bila sprememba imena precej težje izvedljiva. Da sem si pod takratnim režimom spremenil priimek in ime, je terjalo strašen pogum, saj je bila v tistem času italijanska politika izredno protislovensko usmerjena,« je povedal. Pravi, da niti ene svoje knjige ni podpisal z italijanskim imenom, se je pa seveda tako podpisoval pod članke, ki so izšli takrat, ko je bilo njegovo uradno ime italijansko. Oškodovanec je poudaril, da ga prizadenejo navedbe, da s svojim ravnanjem upravičuje fašistično razdvojevalno politiko, katere žrtev je tudi sam. Pirjevec ocenjuje, da je sporni zapis nastal zaradi ideoloških razhajanj, ki jih imata z obtoženim.

Ko je odvetnik Radovan Cerjak, obtoženčev zagovornik, želel na vsak način izvedeti, kako se je pisal ob vstopu v osnovno šolo, je vmes posegla okrožna sodnica Helena Vidic Bizjak in pristavila, da je bil oškodovanec takrat star šest ali sedem let in je težko pričakovati, da bi imel pri preimenovanju kakšno besedo.

Pirjevec je sodišču med drugim kot dokaz predložil uradne dokumente tržaške upravne enote, iz katere je razvidno, da je ime spremenil šele konec leta 2002. Obramba se je temu čudila, če je prej navajal, da je bila sprememba leta 1977. Pirjevec je ponovil, da si je ime spremenil šele pozneje, ko jim je to omogočil italijanski zakon.

Zagovornik je sodnici predlagal, da se dokumente uradno prevede, saj so po njegovi oceni odločujoči za razsodbo. S tem se je strinjala in zasebnemu tožilcu naložila, da prevod dostavi v 30 dneh. Odvetnik David Sluga, ki zastopa Pirjevca, je ob tem navrgel: »Bomo prevedli, da bo prevod vsaj pravi, čeprav se nam zdi, da bi moral te stroške nositi obtoženi.«

Sojenje se nadaljuje 10. julija.