Iz sodnih spisov izmaknili dokumente o cestnih prekrškarjih

Potem ko je višje sodišče razveljavilo obsodilno sodbo za nekdanjega sodnega kurirja Ljubinka Kovačevića, ki naj bi v zameno za denarno spodbudo uničil štiri spise cestnih prekrškarjev, se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začelo ponovno sojenje. Obravnava je bila po eni uri prekinjena, ker naj Kovačević ne bi dojemal, kaj se dogaja.

Sodišče ga je na prvem sojenju zaradi nadaljevalnega kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradnih listin in zaradi nadaljevalnega kaznivega dejanja jemanja podkupnine obsodilo na osemletno zaporno kazen. Plačati bi moral še 2500 evrov stranske kazni in vrniti 1300 evrov umazanega denarja. Zaradi dajanja podkupnine so bili februarja lani obsojeni tudi Boris Bergant, Milan Dorer in Husein Mahmutović, ki jim je sodišče določilo zaporno kazen enega leta in treh mesecev. Krivdo je takrat priznal Drago Žnidaršič in se pogodil za pogojno obsodbo.

V sodni dvorani je bil v petek tudi Rasim Đogić, ki je na prvem sojenju priznal, da je bil vmesni člen med Kovačevićem in cestno prometnimi prekrškarji ter se pogodil za leto dni zapora, ki jih bo oziroma jih je odslužil s 730 urami družbenokoristnega dela, tokrat pa je na sodišče prišel kot priča.

Vsi obtoženi, razen Đogića in Žnidaršiča, so se na sodbo pritožili. Zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je višje sodišče pritožbam ugodilo, je za Delo pojasnil tožilec Matej Peterca. Ob tem bo moralo okrožno sodišče po njegovih besedah ugotavljati, ali je bil Kovačević uradna oseba ali le javni uslužbenec.

Tisoč evrov cena med brati

Afera se je v začetku leta 2009 razkrila po tem, ko je menda Kovačević, ki je že več let opravljal kurirsko-administrativna dela na prekrškovnem oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča, svojo ponudbo predstavil Francu Martinčiču. Slednjemu sta zaradi vožnje pod vplivom alkohola grozila 917 evrov visoka kazen in odvzem vozniškega dovoljenja. Kovačević mu je v zameno za podkupnino obljubil, da bo uredil, da mu ne bo treba plačati kazni in da mu sodišče ne bo razveljavilo vozniškega dovoljenja. Martinčič, ki je Kovačeviću plačal 390 evrov, je pogovor snemal in posnetek predvajal predsednici Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesni Pavlič Pivk in policiji. Ko so Kovačevića vzeli pod drobnogled, so ugotovili, da kot posrednik sodeluje tudi Đogić.

Policija je v preiskavo vključila moža pod krinko, ki ga je Kovačević poznal kot Braneta. Zanj so preiskovalci izdelali tudi fiktivni obtožni predlog in sodni spis, da bi bila zadeva videti resnična. Brane mu je potožil, da mu zaradi prekrškov grozita visoka globa in izguba vozniškega dovoljenja, Kovačević se mu je pohvalil, da bo to uredil. Za začetek je za stroške odvetnice zahteval 150 evrov in povedal, da se bosta o nagradi zanj dogovorila, ko bo svoje delo opravil do konca. Kovačević je pozneje zahteval 1000 evrov podkupnine, navrgel pa mu je še, da je to »cena med brati«.

Svoj del naloge je kurir najverjetneje opravil, saj je Branetu 14. aprila 2009 v England pubu v Ljubljani izročil sodni spis, zagotovil pa mu je še, da je vse izbrisano tudi iz računalnika. V zameno je dobil pet bankovcev po 200 evrov, nekaj minut pozneje pa še lisice na roke. Med osebno preiskavo so kriminalisti zasegli posebej označen denar, ki ga je dobil kot podkupnino. Aretirali so še Đogića, oba sta mesec dni preživela v priporu. Sledilo je še več hišnih preiskav, obtožnico pa so pozneje poleg glavnih dveh osumljencev spisali še za štiri ljudi, ki so dajali podkupnino.

Ne dojemam, kaj govorite

Ponovno sojenje se je začelo z zaslišanjem Kovačevićeve nekdanje sodelavke, ki je povedala, da pri delu obtoženega ni zaznala ničesar nenavadnega. Pred sodni senat je stopil tudi tedanji informatik za področje prekrškov. Kot je poudaril, se mu zdi zadeva nenavadna, saj po njegovih besedah nihče razen sodnika in zapisnikarja ni vedel, kaj se nahaja v kuvertah, ki jih je prenašal kurir Kovačević.

Po nastopu informatika bi morali v sodni dvorani poslušati prisluhe, vendar se je že na začetku zapletlo. Zagovornik Kovačevića Rok Petrič je po koncu posnetka opozoril, da zaradi šuma in govora, ki je delno potekal tudi v hrvaškem oziroma srbskem jeziku, ni razumel popolnoma ničesar. »Kako je to možno, jaz razumem vse,« je na njegovo pripombo odgovorila sodnica Alja Kratovac, medtem ko je zagovornica Mahmutovića dodala, da je razumela kvečjemu 15 odstotkov posnetka.

Sledilo je poslušanje še dveh prisluhov, nato pa je pred sodni senat stopil Kovačević. »Jaz ne prepoznam svojega glasu. Že takrat sem bil na psihiatriji zaradi težav z alkoholom, bil pa sem tudi na antidepresivih. Psihično nisem zdrav, še danes jemljem močna zdravila. Ne dojemam, kaj govorite. Nisem kriv in nisem nič naredil,« je pojasnjeval Kovačević. Njegov zagovornik Petrič je zato sodišču predlagal, naj določi sodnega izvedenca, ki bi ocenil, ali je prvoobtoženi sploh sposoben spremljati sojenje. »Zaradi sojenja je pod velikim stresom,« je dodal zagovornik.

Kljub temu, da je sodnica ocenila, da so verjetno vsi obtoženi zaradi sojenja pod stresom, je sodišče po kratki prekinitvi odločilo, da ugodi predlogu obrambe, ki sicer po oceni tožilstva ni potreben.