Tiskane izdaje
Ljubljana – »Od pogodbe sem preprosto moral odstopiti, sicer bi imel na NLB Leasingu pet milijonov evrov dolga,« je v svoj zagovor, potem ko na predobravnavnem naroku krivde ni priznal, na sodišču dejal Domen Zavrl. Tožilstvo mu očita kaznivo dejanje poslovne goljufije.
Zavrl je v svojem zagovoru razložil, da se je zgodba začela leta 2005, ko je želela skupina podjetnikov poslovno stavbo v Slovenski Bistrici prenoviti v hotel. V tistem času je sedemkrat na teden na mariborsko letališče vozil letalski prevoznik Styrian Spirit, ministrstvo za promet pa se je za redno uporabljanje letališča resno pogajalo tudi z nizkocenovnim prevoznikom Ryanair. Ministrstvo je takrat zagotavljalo, da bo z Ryanairom podpisalo večletno pogodbo, poleg tega pa je od NLB Leasing dobil ponudbo za posojilo v višini malo več kot pet milijonov evrov za financiranje projekta, je dejal Zavrl.
Obetaven projekt je propadel
Na podlagi tako obetavnih poslovnih načrtov se je za izdelavo idejnega načrta prenove poslovne stavbe v hotel Zavrl začel pogajati s podjetjem Archi.ka, katerega večinski lastnik je Robert Širnik, in z njimi marca 2006 tudi podpisal pogodbo. Obtoženi je na vprašanje, zakaj se je odločil ravno za Archi.ka, podjetje, ki se je ukvarjalo z urejanjem krajine in ni imelo nobenih izkušenj za arhitekturo, odgovoril, da je bil pač osebni prijatelj z vodilnimi možmi v podjetju, predvsem z Robertom Širnikom.
V nadaljevanju je razložil, da mu podjetje Archi.ka, ki je izdelalo idejni načrt za to storitev, nikoli ni izdalo računa, temveč samo predračun. Prav tako naj ne bi poskušalo izterjati denarja po civilni poti. Zavrl trdi tudi, da je od pogodbe preprosto moral odstopiti, sicer bi imel na NLB Leasingu pet milijonov evrov dolga. Ministrstvo za promet je z družbo Ryanair podpisalo le začasno, dvoletno koncesijsko pogodbo, družba Styrian Spirit pa je propadla.
Da ne bi vse skupaj dokončno propadlo, se je, kot je zatrdil, zadeve lotil drugače. Poslovno stavbo je poskušal prenoviti v stanovanjsko, a je stanovanjski sklad zavrnil možnost, da bi odkupil zgrajena stanovanja, brez takšnega zagotovila pa bi bil posel po Zavrlovih besedah preprosto preveč tvegan.
»Glede projekta lahko rečem, da so se okoliščine spremenile in se je pokazalo, da je bila zaustavitev projekta edina prava rešitev,« je prepričan Zavrl. Dodal je še, da naj podjetje Archi.ka, če je storitve resnično opravilo, izda račun in ga vknjiži v izkaz uspeha, če pa računa ne more izdati, storitve niso bile opravljene in gre za krivo ovadbo. Pojasnil je tudi, zakaj je bil njegov zagovor pred preiskovalno sodnico tako skop. Dejal je, da so bili očitki tožilstva po njegovem mnenju v nasprotju sami s seboj. »Po eni strani so mi očitali najem posojila, po drugi pa, da tega posojila nisem nikoli izkoristil,« je dejal.
Ni jasno, ali je najel posojilo
Na vprašanje, ali je bil denar za projekt resnično zagotovljen, kot je to trdil Zavrl, se je osredotočilo tožilstvo. Zanimalo ga je, ali je Zavrl posojilo v resnici najel ali ne. Obtoženi tega ni znal ali hotel odgovoriti, večkrat je zatrdil, da je bil denar zagotovljen in da so bili za najem posojila zahtevani le formalni podatki o podjetju in projektu, ni pa povedal, ali je posojilo najel ali ne. Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo sredi novembra.
