Tiskane izdaje
Ljubljana – Petdesetletni Bosanec Velija Hot je lani poleti ljubljansko okrožno sodišče zapustil kot nedolžen. Sodišče ga je oprostilo obtožb o preprodaji heroina, saj so obremenilne dokaze izločili kot nezakonito pridobljene. Tožilki pa je nato uspelo na višjem sodišču.
Že tako dolg postopek proti Veliji Hotu, očitki tožilstva segajo v pomlad 1999, bo trajal še dolgo. Višje sodišče v Ljubljani je namreč popolnoma razveljavilo oprostilno sodbo prvostopenjskih kolegov. Poleg nekaj jasnih navodil, na kaj morajo biti v ponovljenem sojenju pozorni, so sklenili še, da bo obtoženi sedel pred povsem spremenjen senat.
Velija Hot se je dolgih deset let skrival pred roko pravice, preden so ga na podlagi mednarodne tiralice prijeli v Zagrebu in ga zaradi obtožb o preprodaji heroina vendarle posedli na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča.
Obtožba mu očita, da je s pajdaši v promet spravil skoraj kilogram heroina. A preprodajalci takrat še niso vedeli, da je malo več kot 684 gramov kupil tajni policijski delavec, ki ga je združba poznala pod imenom Jovo. Peterica je med 29. marcem in 2. aprilom 1999 na različnih krajih menda prodajala heroin.
Posel se je po prepričanju tožilstva začel, ko se je tajni policijski delavec 29. marca 1999 v Bihaču s Hotom in Ilfadom Hodžićem pogovarjal o odkupu droge, nato pa so se sestali še 1. aprila v zagrebškem lokalu Dalero, kamor je navidezni kupec prišel s Fredijem Brumcem, ki je organiziral prevzem heroina v Slovenijo in zanj zadolžil Dušana Krajnca.
V tem lokalu sta tajni policijski delavec in Brumec kot drugi kupec navzočima predala denar, predaja heroina pa je potekala v Ljubljani. Za prodajalca jo je organiziral Daut Nezović, ki je bil ves čas v telefonskem stiku s Hotom. Medtem ko je trojica (Hodžić, Brumec in Krajnc) svoje grehe že odslužila za zapahi, so Hota po več letih le izsledili, Nezović pa je (bil) prav tako na begu.
Hot je očitke tožilstva zanikal in sodišče prepričeval, da je bil med očitanim kaznivim dejanjem na zdravljenju v Črni gori, kjer se je zdravil za posttravmatskim sindromom. Predložil je tudi zdravniško dokumentacijo. Zanimivo pa je, da je tožilstvo od Interpola dobilo povratno informacijo, da ga takrat sploh ni bilo v Črni gori.
Med postopkom je obtoženčevemu zagovorniku Gorazdu Fišerju uspelo sodišče prepričati, da ga za plačilo 20.000 evrov varščine izpusti na prostost. Tožilka Manja Prezelj je imela o tem resne pomisleke in je poudarila, da je bil Hot deset let na begu. A so mu pripor v zameno za varščino odpravili.
Medtem ko sta na prostoru za priče Brumec in Kranjc obtoženega oprala krivde, češ da ga niti ne poznata, ga je močno obremenil Hodžić. »Vse, kar je zapisano v obtožnici, je res!« je bil odločen. A bi moralo sodišče takšno izjavo obravnavati z velikim pridržkom, je opozoril odvetnik Fišer. Obremenilne besede so po njegovem mnenju izraz maščevanja, saj da je Hodžić pred časom Hota neuspešno izsiljeval za denar.
Absurdne trditve okrožnega sodišča
Ko je senat pod predsedstvom okrožnega sodnika Gorazda Fabjančiča dal na tehtnico argumente obrambe in tožilstva, je sklenil, da obtoženemu krivda ni dokazana. Sodišče je zmotilo predvsem delovanje tajnega policijskega delavca na ozemlju Hrvaške.
Prav izločitev ključnih obremenilnih dokazov je bila za tožilstvo velik udarec. Sodnik Fabjančič je med drugim ocenil, da je nezakonito vse, kar je ugotovil tajni policijski delavec, saj delovanje slovenskega policista na Hrvaškem menda ni bilo povsem skladno z mednarodnimi pogodbami. A tožilka Prezljeva je bila prepričana, da je dokazov za obsodbo veliko in napisala pritožbo.
Drugostopenjski sodniki so spis natančno obravnavali in med drugim ugotovili »absurdnost in neutemeljenost ugotovitev sodišča prve stopnje«. Opozorili so, da je nemogoče govoriti o nezakonitem delovanju tajnega policijskega delavca na ozemlju tuje države in s tem preprosto razvrednotiti celotno obdobje enoletnih zakonitih preiskav najhujših oblik kriminala. Višji sodniki se čudijo, da se v dosedanjih postopkih proti obtoženim ni pojavil pomislek o nezakonito izvedenih ukrepih.
O odhodu našega policista v Zagreb višje sodišče meni, da pri raziskovanju prepovedane organizirane kriminalne dejavnosti ni mogoče predvideti vseh okoliščin, ki se jih poslužuje kriminalno podzemlje, ter da se je pri preiskovanju treba neštetokrat takoj odzvati na trenutni položaj. »Neutemeljeno in iluzorno je zato sklicevanje senata sodišča prve stopnje, da bi morali na podlagi obrazložitve slovenskih preiskovalcev in ob odobritvi hrvaških kolegov ustanoviti skupni organ. Šele na podlagi tega in ob neposrednem nadzoru hrvaške policije bi na območju Hrvaške lahko izvedli prikrito delovanje.«
Višje sodišče je tako v celoti sledilo pritožbi tožilke, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno izločilo obremenilne dokaze. V ponovljenem postopku bodo morali vse te in druge dokaze spet upoštevati in šele nato oceniti, ali se res lahko odloči v obtoženčevo korist.
